V današnjem času, ko se soočamo s posledicami podnebnih sprememb, onesnaženja in izgube biotske raznovrstnosti, je pomembno, da mesta, v katerih živi več kot polovica svetovnega prebivalstva, postanejo bolj zelena in trajnostna.

Zelena mesta so tista, ki skrbijo za svoje naravno okolje, zmanjšujejo svoj ogljični odtis, spodbujajo uporabo obnovljivih virov energije, izboljšujejo kakovost življenja svojih prebivalcev in prispevajo k globalnim ciljem trajnostnega razvoja, hkrati pa so prav zaradi svoje »zelenosti« privlačna za turiste, investitorje ...

V nadaljevanju tako predstavljamo nekaj izstopajočih zelenih mest, ki lahko postanejo zgled za številna druga mesta, ki šele stopajo na pot trajnostne prihodnosti.

Oslo, Norveška

Oslo je glavno in največje mesto Norveške, ki slovi po svoji visoki kakovosti življenja, bogati kulturni ponudbi in čudoviti naravi. Oslo je tudi eno najbolj zelenih mest na svetu, saj ima kar 68 % javnih zelenih površin, ki vključujejo parke, gozdove, jezera in otoke.

Oslo je tudi prvo mesto, ki je prepovedalo uporabo fosilnih goriv za ogrevanje stavb in si je zastavilo ambiciozen cilj, da do leta 2030 zmanjša svoje emisije toplogrednih plinov za 95 % v primerjavi z letom 1990.

Oslo je leta 2019 prejelo naziv evropske zelene prestolnice, ki ga podeljuje Evropska komisija mestom, ki izkazujejo visoko raven okoljskega delovanja in zavezanost k nadaljnjemu izboljšanju.

Med dosežki, ki so prispevali k temu priznanju, so:

  • Razvoj inovativnih rešitev za krožno gospodarstvo, kot je bioplinarna, ki pretvarja organske odpadke in odpadno vodo v elektriko in bioplin.
  • Spodbujanje trajnostne mobilnosti, kot je izgradnja več kot 200 km kolesarskih poti, uvedba nizkoemisijske cone za avtobuse in tovornjake, zmanjšanje parkirnih mest v središču mesta in povečanje cen parkirnin.
  • Ohranjanje in obnavljanje biotske raznovrstnosti, kot je projekt Osvoboditev reke Akerselva, ki je omogočil vrnitev lososa in drugih rib v mestno reko.

Singapur, Singapur

Singapur je otoška mestna država, ki je ena najbolj gostoljubnih, varnih, čistih in urejenih mest na svetu. Singapur je tudi eno najbolj zelenih mest na svetu, saj ima 47 % javnih zelenih površin, ki vključujejo botanične vrtove, narodne parke, rezervate, vrtičke in zelene strehe. Singapur je znan tudi po svoji viziji, da postane »mesto v vrtovih«, ki združuje urbani razvoj in naravno dediščino v harmonično in trajnostno celoto.

Singapur je leta 2020 prejel naziv globalne zelene prestolnice, ki ga podeljuje Svetovna organizacija za varstvo narave (WWF) mestom, ki so na čelu boja proti podnebnim spremembam in spodbujajo zeleno rast.

Med dosežki, ki so prispevali k temu priznanju, so:

  • Razvoj svetovno znanih vrtov ob obali (Gardens by the Bay), ki so spektakularni primer zelene arhitekture in tehnologije, ki prikazujejo raznolikost rastlin iz različnih podnebnih pasov in proizvajajo lastno energijo iz biomase.
  • Spodbujanje zelene mobilnosti, kot je izgradnja več kot 700 km pešpoti in kolesarskih stez, uvedba elektronskega cestninjenja, omejitev števila avtomobilov in subvencioniranje javnega prevoza.
  • Ohranjanje in povečevanje biotske raznovrstnosti, kot je projekt zelene modre mreže (Green-Blue Network), ki povezuje naravna območja in vodne poti v mestu in spodbuja ekosistemske storitve, rekreacijo in izobraževanje.

Sydney, Avstralija

Sydney je največje in najstarejše mesto Avstralije, ki je znano po svoji kulturni raznolikosti, ikonični operni hiši, lepih plažah in narodnih parkih. Sydney je tudi eno najbolj zelenih mest na svetu, saj ima 46 % javnih zelenih površin, ki vključujejo gozdove, travnike, močvirja, vrtove in igrišča.

Sydney je leta 2018 prejel naziv nacionalne zelene prestolnice, ki ga podeljuje Avstralska zelena prestolnica (Australian Green Capital).

Vancouver, Kanada

Vancouver je največje mesto v provinci Britanska Kolumbija in tretje največje mesto v Kanadi, ki je znano po svoji multikulturnosti, umetniški sceni, gostoljubnosti in naravni lepoti. Vancouver je tudi eno najbolj zelenih mest na svetu, saj ima 40 % javnih zelenih površin, ki vključujejo gozdove, park Stanley, vrt VanDusen in zelene strehe. Vancouver je tudi eno prvih mest, ki je sprejelo akcijski načrt za zeleno mesto, ki si je zastavilo cilj, da do leta 2020 postane najbolj zeleno mesto na svetu.

Vancouver je leta 2017 prejel naziv globalne zelene prestolnice, ki ga podeljuje Globalni inštitut za zelena mesta (Global Green City Institute), ki je organizacija, ki spodbuja in ocenjuje zeleno delovanje mest po vsem svetu.

Med dosežki, ki so prispevali k temu priznanju, so:

  • Razvoj zelenih stavb, kot je centra za konvencije in razstave, ki je največja zelena streha v Kanadi in ima sistem za zbiranje deževnice, geotermalno ogrevanje in hlajenje ter sončne celice.
  • Spodbujanje zelene mobilnosti, kot je izgradnja več kot 300 km kolesarskih poti, uvedba sistema za izposojo koles, zmanjšanje hitrostnih omejitev in povečanje števila električnih vozil in polnilnic.
  • Ohranjanje in izboljševanje biotske raznovrstnosti, kot je projekt zelene reke (Greenest City Biodiversity Program), ki spodbuja ohranjanje in obnovo habitatov, izobraževanje in ozaveščanje javnosti ter sodelovanje z lokalnimi skupnostmi in organizacijami.

Kopenhagen, Danska

Kopenhagen je glavno in največje mesto Danske, ki je eno najbolj srečnih, varnih, inovativnih in kolesarskih mest na svetu. Kopenhagen je tudi eno najbolj zelenih mest na svetu, saj ima 34 % javnih zelenih površin, ki vključujejo parke, vrtove, zelene strehe in plavajoče otoke.

Kopenhagen je leta 2014 prejel naziv evropske zelene prestolnice, ki ga podeljuje Evropska komisija mestom, ki izkazujejo visoko raven okoljskega delovanja in zavezanost k nadaljnjemu izboljšanju.

Med dosežki, ki so prispevali k temu priznanju, so:

  • Razvoj zelenih stavb, kot je gledališče Kraljevega baleta, ki je največja zelena stena v Skandinaviji in ima sistem za zbiranje deževnice, naravno prezračevanje in sončne celice.
  • Spodbujanje zelene mobilnosti, kot je izgradnja več kot 400 km kolesarskih poti, uvedba sistema za izposojo koles, zmanjšanje prometnih zastojev in emisij ter povečanje števila pešcev in kolesarjev.
  • Ohranjanje in izboljševanje biotske raznovrstnosti, kot je projekt zelene metropole (Green Metropolis), ki spodbuja ohranjanje in obnovo habitatov, zeleno infrastrukturo, zelene koridorje in zelene prostovoljce.

Portland, ZDA

Portland je največje mesto v zvezni državi Oregon in eno najbolj progresivnih, kreativnih in alternativnih mest v ZDA. Portland je tudi eno najbolj zelenih mest na svetu, saj ima 30 % javnih zelenih površin, ki vključujejo parke, vrtove, gozdove in zelene strehe. Portland je tudi eno prvih mest, ki je sprejelo akcijski načrt za podnebne spremembe, ki si je zastavilo cilj, da do leta 2050 zmanjša svoje emisije toplogrednih plinov za 80 % v primerjavi z letom 1990.

Portland je leta 2016 prejel naziv ameriške zelene prestolnice, ki ga podeljuje Ameriška zelena prestolnica (American Green Capital), ki je pobuda za spodbujanje in nagrajevanje zelenega delovanja mest v ZDA.

Med dosežki, ki so prispevali k temu priznanju, so:

  • Razvoj zelenih stavb, kot je center za trajnostno življenje (Center for Living), ki je najbolj okolju prijazna stavba v ZDA in ima sistem za zbiranje deževnice, sončne celice, kompostiranje in recikliranje.
  • Spodbujanje zelene mobilnosti, kot je izgradnja več kot 500 km kolesarskih poti, uvedba sistema za izposojo koles, razvoj električnega tramvaja in avtobusa ter povečanje števila pešcev in kolesarjev.
  • Ohranjanje in izboljševanje biotske raznovrstnosti, kot je projekt zelene infrastrukture (Green Infrastructure Project), ki spodbuja zasaditev dreves, zelene strehe, zelene stene in zelene površine za zmanjševanje odtoka vode, izboljšanje kakovosti zraka in ustvarjanje habitatov.

Helsinki, Finska

Helsinki je glavno in največje mesto Finske, ki je eno najbolj razvitih, varnih, srečnih in digitalnih mest na svetu. Helsinki je tudi eno najbolj zelenih mest na svetu, saj ima 28 % javnih zelenih površin, ki vključujejo parke, gozdove, otoke in jezera.

V Helsinkih so leta 2021 prejel naziv evropske zelene prestolnice, ki ga podeljuje Evropska komisija mestom, ki izkazujejo visoko raven okoljskega delovanja in zavezanost k nadaljnjemu izboljšanju.

Med dosežki, ki so prispevali k temu priznanju, so:

  • Razvoj zelenih stavb, kot je knjižnica Oodi, ki je simbol zelene in demokratične arhitekture, ki uporablja les, steklo in jeklo, ima sistem za zbiranje deževnice, geotermalno ogrevanje in hlajenje ter sončne celice.
  • Spodbujanje zelene mobilnosti, kot je izgradnja več kot 1200 km kolesarskih poti, uvedba sistema za izposojo koles, razvoj električnega metroja in avtobusa ter povečanje števila pešcev in kolesarjev.
  • Ohranjanje in izboljševanje biotske raznovrstnosti, kot je projekt zelene metropole (Green Capital Challenge), ki spodbuja ohranjanje in obnovo habitatov, zeleno infrastrukturo, zelene koridorje in zelene prostovoljce.

Amsterdam, Nizozemska

Amsterdam je glavno in največje mesto Nizozemske, ki je eno najbolj kulturno, zgodovinsko, umetniško in zabavno bogatih mest na svetu. Amsterdam je tudi eno najbolj zelenih mest na svetu, saj ima 26 % javnih zelenih površin, ki vključujejo parke, vrtove, gozdove in kanale.

Amsterdam je tudi eno prvih mest, ki je sprejelo akcijski načrt za krožno gospodarstvo, ki si je zastavilo cilj, da do leta 2050 postane 100 % krožno mesto, kjer se vsi viri ponovno uporabijo, reciklirajo ali kompostirajo.

Amsterdam je leta 2020 prejel naziv evropske zelene prestolnice, ki ga podeljuje Evropska komisija mestom, ki izkazujejo visoko raven okoljskega delovanja in zavezanost k nadaljnjemu izboljšanju.

Med dosežki, ki so prispevali k temu priznanju, so:

  • Razvoj zelenih stavb, kot je hotel Zoku, ki je primer zelene in družbene arhitekture, ki uporablja les, bambus, steklo in beton, ima sistem za zbiranje deževnice, sončne celice, zeleno streho in zeleno steno.
  • Spodbujanje zelene mobilnosti, kot je izgradnja več kot 500 km kolesarskih poti, uvedba sistema za izposojo koles, razvoj električnega trajekta in čolna ter povečanje števila pešcev in kolesarjev.
  • Ohranjanje in izboljševanje biotske raznovrstnosti, kot je projekt zelene metropole (Green Metropolis), ki spodbuja ohranjanje in obnovo habitatov, zeleno infrastrukturo, zelene koridorje in zelene prostovoljce.

Stockholm, Švedska

Stockholm je glavno in največje mesto Švedske, ki je eno najbolj razvitih, varnih, inovativnih in lepih mest na svetu. Stockholm je tudi eno najbolj zelenih mest na svetu, saj ima 24 % javnih zelenih površin, ki vključujejo parke, gozdove, otoke in jezero Mälaren, hkrati pa je švedska prestolnica tudi eno prvih mest, ki je sprejelo akcijski načrt za podnebno nevtralnost, ki si je zastavilo cilj, da do leta 2040 postane prvo podnebno nevtralno mesto na svetu.

Stockholm je leta 2010 prejel naziv evropske zelene prestolnice, ki ga podeljuje Evropska komisija mestom, ki izkazujejo visoko raven okoljskega delovanja in zavezanost k nadaljnjemu izboljšanju.

Med dosežki, ki so prispevali k temu priznanju, so:

  • Razvoj zelenih stavb, kot je center za okolje (Environmental Center), ki je primer zelene in energetsko učinkovite arhitekture, ki uporablja les, steklo in beton, ima sistem za zbiranje deževnice, sončne celice, zeleno streho in zeleno steno.
  • Spodbujanje zelene mobilnosti, kot je izgradnja več kot 760 km kolesarskih poti, uvedba sistema za izposojo koles, razvoj električnega vlaka in avtobusa ter povečanje števila pešcev in kolesarjev.
  • Ohranjanje in izboljševanje biotske raznovrstnosti, kot je projekt zelene metropole (Green Capital Challenge), ki spodbuja ohranjanje in obnovo habitatov, zeleno infrastrukturo, zelene koridorje in zelene prostovoljce.

Ljubljana, Slovenija

Ljubljana je glavno in največje mesto Slovenije, ki je eno najbolj prijaznih, čistih, zgodovinskih in kulturnih mest v Evropi. Ljubljana je tudi eno najbolj zelenih mest na svetu, saj ima 22 % javnih zelenih površin, ki vključujejo parke, vrtove, gozdove in reko Ljubljanico.

Ljubljana je leta 2016 prejela naziv evropske zelene prestolnice, ki ga podeljuje Evropska komisija mestom, ki izkazujejo visoko raven okoljskega delovanja in zavezanost k nadaljnjemu izboljšanju.

Med dosežki, ki so prispevali k temu priznanju, so:

  • Razvoj zelenih stavb, kot je center za okolje (Environmental Center), ki je primer zelene in energetsko učinkovite arhitekture, ki uporablja les, steklo in beton, ima sistem za zbiranje deževnice, sončne celice, zeleno streho in zeleno steno.
  • Spodbujanje zelene mobilnosti, kot je izgradnja več kot 230 km kolesarskih poti, uvedba sistema za izposojo koles, zaprtje središča mesta za promet in povečanje števila pešcev in kolesarjev.
  • Ohranjanje in izboljševanje biotske raznovrstnosti, kot je projekt zelene prestolnice (Green Capital Challenge), ki spodbuja ohranjanje in obnovo habitatov, zeleno infrastrukturo, zelene koridorje in zelene prostovoljce.

[[image_1_ge_591]]