Okoljevarstveniki opozarjajo, da so dnevi, ko smo lahko občudovali učinek »zaustavitve« planeta na naravo, mimo. Z vrnitvijo življenja na stare tire se je v prejšnje okvire vrnilo tudi onesnaževanje. Zaskrbljujoč podatek predstavlja tudi dejstvo, da večina mask in higienskih rokavic za enkratno uporabo, ki jih uporabljamo, konča v svetovnih oceanih.

Naša morja, ki so že sicer zasičena s plastičnimi odpadki vseh velikosti, tako z varovanjem zdravja v obliki mask, rokavic in razkužil, prejemajo še dodatno breme. Potapljači poročajo, da težavo predstavljajo predvsem prozorne rokavice za enkratno uporabo, ki jih morski plenilci zamenjajo za jato plavajočih meduz.

Odpadke odpeljemo, odgovornost preložimo

Ker naše ravnanje z embalažo sloni predvsem na prelaganju odgovornosti in prodaji enormnih količin embalaže v tujino, najkrajšo potegnejo obalna azijska mesta, kamor velike ladje pripeljejo kontejnerje s plastično embalažo ter tako obalne prebivalce prisilijo, da produkte sortirajo na reciklabilne in nereciklabilne. Embalažo, ki jo je mogoče reciklirati, se proda naprej, večina izdelkov pa konča na neskončnih deponijah, v pečeh strupenih sežigalnic ali v morjih.

Mask in rokavic na obalah bodo generacije zaradi dolge življenjske dobe materiala deležne še več kot 450 let.

Tako so svoj krog iz Evrope in Amerike naredili tudi odpadki, nastali med epidemijo koronavirusa, prebivalci azijskih držav pa predvsem v zadnjih tednih opažajo neštete plavajoče maske za enkratno uporabo, odpadne plastične in gumijaste rokavice ter majhne plastenke porabljenih razkužil. Mask in rokavic na obalah bodo generacije zaradi dolge življenjske dobe materiala deležne še več kot 450 let. Na to, kako na ekosisteme vplivajo količine razkužila, ki se zlivajo v vodo, niti ne upamo pomisliti.

Ne manj, plastike bo po koronavirusu še več

Vsako leto v oceanih konča približno 13 milijonov ton plastične embalaže. Mediteransko morje je letno deležno kar 570 000 ton plastike, kar je enako spustu 33 800 plastenk na minuto. V prihodnjih mesecih bo plastike v oceanih še več. Pandemija koronavirusa je namreč številna prizadevanja po »zero waste« življenju potisnila korak nazaj – ponekod je bila prepovedana nošnja svojih vrečk za enkratno uporabo, lokali niso sprejemali domačih lončkov za kavo, možnost kontaminiranosti vode pa je marsikoga prisilila v kupovanje vode v plastenkah …

Življenje se sicer vrača na stare tire, upajmo pa, da bo tako tudi s prizadevanji organizacij, ki se borijo za več »zero waste« ukrepov v našem vsakdanu.

Vir: The Guardian