Obseg državnih pomoči se je lani v Sloveniji drugo leto zapored povečal. Izplačanih je bilo za 481,64 milijona evrov pomoči, kar je 12,7 odstotka več kot leto prej, čeprav še vedno manj kot v obdobju 2011-2015, ko so različne državne pomoči v Sloveniji s po okoli 550 milijonov evrov dosegale najvišje vrednosti.

Različne oblike v višini 1,05 odstotka BDP Slovenije

Državne pomoči različnih oblik so v letu 2018 predstavljale 1,05 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) Slovenije, potem ko je bil leta 2017 ta delež pri 0,99 odstotka. Lansko povečanje je drugo po letu 2013, ko je delež državnih pomoči skupaj s kriznimi ukrepi dosegel 10,8 odstotka BDP, je razvidno iz 20. poročila o državnih pomočeh, ki so ga pripravili na finančnem ministrstvu in se bo na eni prihodnjih sej z njim seznanila vlada.

Državne pomoči praviloma v obliki subvencij

Večina državnih pomoči se izplača v obliki subvencij. Te so lani znašale 71,3 odstotka vseh državnih pomoči. Sledijo pomoči, ki se dodeljujejo v obliki znižanja prispevkov za socialno varnost (17,1 odstotka) ter davčnih oprostitev in izjem (8,9 odstotka). Povratne oblike pomoči (ugodna posojila in garancije) so predstavljale 2,5 odstotka vseh državnih pomoči.

Večina državnih pomoči v Sloveniji, 389,2 milijona evrov oz. 80,8 odstotka skupne vsote, je šla lani za t. i. horizontalne pomoči, to je za pomoči ne glede na sektor gospodarstva. To so bile razne spodbude za zaposlovanje, za investicije v majhnih in srednje velikih podjetjih ali za raziskave, razvoj in inovacije. Te pomoči prinašajo koristi, ki so praviloma večje od škode zaradi morebitnega izkrivljanja konkurence.

Največ za varstvo okolja in varčevanje z energijo 

Pomoči posebnim sektorjem, ki so namenjene prejemnikom v točno določenem sektorju, med drugim za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah, katerih vpliv na tržno konkurenco je večji, so v letu 2018 znašale 63 milijonov evrov oz. 13,1 odstotka celotnega zneska.

Večina je bila namenjena za izvajanje javne službe prevoza potnikov v železniškem prometu.

Za pomoč kmetijstvu in ribištvu pa je država lani izplačala preostalih 29,4 milijona evrov, to je 6,1 odstotka. Po namenu je največ pomoči tudi v letu 2018 odpadlo na varstvo okolja in varčevanje z energijo (37,9 odstotka oz. 182,3 milijona evrov). Od tega je bila večina pomoči namenjena za proizvodnjo zelene električne energije, sledi pomoč v obliki znižanja okoljskih davkov.

Od skupaj 7149 podjetij, ki so lani prejela državno pomoč, jih je pomoč za varstvo okolja in varčevanje z energijo prejelo 2591. V povprečju so prejela 70.000 evrov, največji prejemniki pa so bili Energetika Ljubljana, Talum, Merkscha, Bio-elekt in Petrol.

Zaposlovanje in ohranjanje zaposlenih invalidnih oseb

Druge po obsegu so pomoči za zaposlovanje, pretežno namenjene za zaposlovanje in ohranjanje zaposlenih invalidnih oseb, za katere je bilo lani izplačanih 102,9 milijona evrov oz. 21,4 odstotka vseh državnih pomoči. Največji prejemniki tovrstnih pomoči so invalidska podjetja. Teh je bilo lani 3228, v povprečju je vsako prejelo dobrih 30.000 evrov pomoči.

Sledijo pomoči za raziskave, razvoj in inovacije, za kar je bilo lani izplačanih 55,9 milijona evrov. Tovrstne pomoči so se povečale že drugo leto zapored, kar je predvsem posledica boljšega koriščenja sredstev kohezijske politike 2014-2020, ki predstavljajo pomemben vir financiranja programov in aktivnosti raziskav, razvoja in inovacij v Sloveniji. Med največjimi prejemniki teh pomoči so večje izobraževalne ustanove in gospodarske enote, vključno s razvojnimi centri.

Pomoči za regionalni razvoj je bilo lani izplačanih 31 milijonov evrov. To je skoraj še enkrat več kot leto prej in prvo povečanje po daljšem obdobju zmanjševanja oz. stagnacije po letu 2014.

V letu 2018 je regionalno državno pomoč prejelo 435 upravičencev, v povprečju vsak dobrih 71.000 evrov. Največji prejemniki so bili Magna Steyr, Revoz in Yaskawa Europe Robotics.

Manj za regionalni razvoj, raziskave, razvoj in inovacije

V strukturi pomoči v zadnjih desetih letih je zlasti v obdobju 2009-2014 opazen trend povečevanja pomoči za varstvo okolja in varčevanje z energijo ter za zaposlovanje, ki pa se v zadnjih letih umirja. Na drugi strani so se v zadnjih desetih letih občutneje zmanjšale pomoči za regionalni razvoj ter za raziskave, razvoj in inovacije. Slednje se v zadnjih treh letih ponovno bolj povečujejo, čeprav so še vedno nižje kot so bile v letih 2009-2012, povzemajo avtorji poročila.