Slovenija je podpisnik mednarodnega Kjotskega protokola, ki skuša zmanjšati emisije ogljikovega dioksida in petih ostalih toplogrednih plinov. Sprejelo ga je 141 držav sveta, da bi zaustavile segrevanje ozračja. Ta nas med drugim nas zavezuje, da imamo do leta 2020 v bilanci do 20 odstotkov električne energije, ki jih porabimo iz obnovljivih virov energije  (OVE). In Dravske elektrarne Maribor, kot največji proizvajalec obnovljivih virov ter največja banka v znanju gradenj hidroelektrarn, nas tukaj deloma rešujejo.

Zanimalo nas je, ali je realno pričakovati, da bi lahko do 2030 dosegli 30 odstotkov obnovljivih virov. Nemčija, denimo, do 2025 zapira vse nuklearke, do 2035 pa vse termoelektrarne. V nasprotnem primeru nas lahko doletijo tudi milijonske kazni Evropske komisije in podobno.

Največja proizvajalka električne energije iz obnovljivih virov v državi

Majna Šilih, vodja službe za komuniciranje v Družbi Dravske elektrarne Maribor, je sporočila, da so z osmimi velikimi hidroelektrarnami, štirimi malimi hidroelektrarnami in štirimi sončnimi elektrarnami največja proizvajalka električne energije iz obnovljivih virov v državi. »S povprečno letno proizvodnjo 2.800 GWh električne energije zagotavljamo približno četrtino potrebne električne energije v Sloveniji. Realizacija projektov, ki jih načrtujemo – vedno v skladu z usmeritvami, predvsem pa ob upoštevanju zavez okolju in naravi, bi nam omogočala, da bi električne energije iz obnovljivih virov v prihodnje proizvedli še več,« je pojasnila Šilihova.

Električna energija iz obnovljivih virov ni zaveza, temveč nuja

Prehod na večji delež proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov ni samo zaveza Republike Slovenije, temveč tudi nuja, če se želimo kot družba izogniti vsem negativnim posledicam preobsežne rabe fosilnih energentov. »Poslanstvo naše družbe je, da išče prav projekte, ki ob omejenem vplivu na širše okolje pozitivno prispevajo k zmanjšanju nevarnih izpustov toplogrednih plinov. Postavitev novih proizvodnih objektov za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov nam ob polnem spoštovanju zakonodajnih okvirjev daje priložnost in odgovornost, da preko konstruktivnega dialoga z vsemi deležniki najdemo rešitve, sprejemljive za vse,« poudarja sogovornica.

 Slovenija trenutno na 22-odsotnem deležu

Po besedah Šilihove je že sedaj jasno, da ne bo mogoče izpolniti nacionalno zavezujočega cilja na področju OVE do leta 2020, ki je 25 odstotkov deleža obnovljivih virov energije v bruto končni porabi energije, saj je Slovenija trenutno na 22-odsotnem deležu. Ob tem je skrb zbujajoče tudi spoznanje, še pravi, da brez obsežnih investicij v nove hidroenergetske proizvodne zmogljivosti v naslednjem desetletju, s trenutnim tempom realizacije ukrepov, Slovenija ne bo izpolnila ciljev na področju OVE niti do leta 2030. Istočasno povzema osnutek Nacionalnega energetsko-podnebnega načrta (trenutno v obravnavi), ki pravi: »V primeru, da se za predvidene velike HE, ki so na območjih Natura 2000, do leta 2030 ne bodo našle izvedbene rešitve brez pomembnega vpliva na Naturo 2000, in posledično HE ne bodo zgrajene, ne bo dosežen cilj OVE, niti v letu 2020  niti v letu 2030« (vir: Osnutek AN OVE 2010-2020 (posodobitev 2017), str. 9).«

Za doseganje ciljev kot boljši prepoznan sončni scenarij

Pred dvema letoma sta bila pripravljena tudi dva scenarija za doseganje ciljev 2030, in sicer vetrni (poudarek na izrabi vetrne energije) ter sončni (večja izraba sončne energije). Kot boljši z ekonomskega in okoljskega vidika je bil prepoznan sončni, v skladu s tem pa je bil posodobljen tudi Akcijski načrt OVE.

»A oba scenarija, vetrni in sončni, sta bila narejena na predpostavki maksimalne možne izkoriščenosti potenciala, ki ga v največji meri omogoča vodna energija. Slednje pomeni, da ob pričakovanem in napovedanem zmanjševanju proizvodnje električne energije iz fosilnih virov, bo država sprva morala poskrbeti za čim hitrejše umeščanje v prostor in izgradnjo novih hidroelektrarn, ki bodo morale prevzeti večji del izpada sedanje proizvodnje iz fosilnih virov. Drugi OVE, predvsem veter in sonce, bodo ponujali dodatne fleksibilne zmogljivosti in ustrezno dopolnjevale energetski miks obnovljivih virov energije,« je sklenila Šilihova.

Do konca leta 2020 čim večji delež izrabe OVE

In kako je na nivoju države? Eva Košak iz službe za odnose z javnostmi ministrstva za infrastrukturo, poudarja: »Naš namen je, da do konca leta 2020 poskusimo zagotoviti čim večji delež izrabe OVE v vseh treh sektorjih končne porabe elektrike, toplote in v transportu ter se kar najbolj približamo cilju 25 odstotkov OVE v končni porabi energije. Doseženi delež OVE v končni rabi energije (podatki za 2017) znaša 21,5 odstotkov v bruto končni rabi energije, kar je za 0,9 odstotkov nižja vrednost kot je bila predvidena z akcijskim načrtom AN OVE za leto 2017 (22,4 odstotkov). Cilj za 2020 je 25 odstotkov.«

Težavno medresorsko usklajevanje

Na omenjenem ministrstvu se tudi strinjajo, dodaja Košakova, z našimi trditvami o pomenu in prednostih energetske izrabe hidropotenciala za doseganje OVE ciljev. »A se bolj kot laična javnost zavedajo težav in ovir, ki jih imajo pri projektih HE zainteresirani investitorji, saj smo za večje projekte pobudnik za pripravo državnih prostorskih načrtov. Težko pa tudi mi medresorsko usklajujemo energetske strateške in akcijske dokumente, v katerih skušamo opredeliti javni interes za energetsko rabo voda,« poudarja Košakova.

Dodatni ukrepi za povečanje deleža OVE

Ministrstvo za infrastrukturo ima v letu 2019 in 2020 v načrtu več dodatnih ukrepov za povečanje deleža OVE v skupni rabi bruto končne energije na področju OVE v prometu. »Ključna  bo uvedba strožjih kazni v primeru kršitev zakonsko predpisanih deležev OVE v prometu, pospešitev izgradnje sončnih elektrarn, aktivnosti v okviru podporne sheme z izvedbo vsaj še dveh pozivov v letu 2019, aktivnosti na področju črpanja kohezijskih sredstev za gospodarstvo ter ukrepov, ki jih izvaja EKO SKLAD,« je dejala Košakova. Nadaljevali bodo z aktivnostmi za izboljšanje energetske statistike z vključitvijo vseh razpoložljivih podatkov glede že izvedenih projektov na področjih daljinskih sistemov na lesno biomaso, kotlov na lesno biomaso, rabe lesa v kmetijskih podjetjih, enot SPTE na OVE, pospešitev obstoječih ukrepov v okviru OP EKP predvsem v smer spodbujanja uporabe OVE v okviru prenove stavb, prehoda na kurilne naprave na lesno biomaso ter spodbujanje daljinskega ogrevanja OVE. »Če bo potrebno pa bomo morali razmisliti še o drugih možnostih, ki jih omogoča veljavna OVE direktiva. Države članice lahko dosežejo svoj cilj tudi z drugimi t.i. fleksibilnimi mehanizmi, kot so pogodbe o statističnih prenosih deleža OVE med državami članicami, skupnimi projekti držav članic in tretjih držav ter skupnimi programi podpore,« meni Košakova.

Obnovljivi viri, premog in jedrska energija

V  tem letu morajo sprejeti Nacionalni energetsko podnebni načrt (NEPN) za obdobje 2020 do 2030 in Strategijo zniževanja emisij do 2050, ki bosta morali biti medsebojno usklajena.  »V okviru javnih razprav in medresorskega usklajevanja teh dokumentov bodo morali poiskati tudi odgovore na vprašanja v zvezi z bodočo rabo obnovljivih virov energije in glede prihodnosti premoga ter jedrske energije v Sloveniji,« je sklenila Košakova.