Društvo Focus, Društvo za  preučevanje rib Slovenije in inštitut Lutra so po tem, ko pozivi za spremembo predlogov novega protikoronskega zakona, ki so jih vneto zagovarjale slovenske nevladne organizacije s področja okoljevarstva, niso bili upoštevani, vložili pobudo za ustavno presojo 42. člena novele protikoronskega zakona. Prepričani so, da novi zakon s tem, ko za lažji zagon gospodarstva uvaja »olajšave«, v resnici s polja odločanja odstranjuje nevladnike, ki v procesih presojanja gradbenih dovoljenj zagovarjajo naravo. Omenjeni člen bi naj prav tako kršil 2., 8., 22. in 153. člen Ustave Republike Slovenije.

Nedosegljivi pogoji in vračanje v preteklost

S koncem aprila je bil objavljen sprejeti Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo, ki je prvotnemu Zakonu dodal več členov (od 100a do 100h), povezanih z gradnjami in varstvom okolja.

Novi zakon za nevladnike namreč postavlja več zahtev, ki jih številni ne morejo izpolnjevati – sploh pa ne za dve leti nazaj, kot paradoksalno navaja zakon.

Korenite spremembe po novem Zakonu doletijo predvsem gradbena dovoljenja za objekte, ki imajo večje vplive na okolje, saj o zaradi zaostritve pogojev iz procesa presoje primernosti in škodljivosti neke gradnje v praksi izključene številne nevladne organizacije. Novi zakon za nevladnike namreč postavlja več zahtev, ki jih številni ne morejo izpolnjevati – sploh pa ne za dve leti nazaj, kot paradoksalno navaja zakon.

Novi pogoji tudi za že tekoče presoje

Tako morajo imeti nevladna okoljevarstvena društva, ki želijo sodelovati v procesih presoje 50 aktivnih članov, ki se izkazuje s plačano članarino, zavodi 3 osebe, zaposlene za polni delovni čas, ki imajo 7. stopnjo izobrazbe ustreznega področja, ustanove, ki želijo sodelovati, pa morajo imeti ves čas najmanj 10 000 evrov premoženja. Tudi nevladnikom, ki so trenutno vključeni v procese presoje in katerega od novih pogojev ne izpolnjujejo, bo možnost sodelovanja odvzeta.

Nove pogoje izpolnjuje manj kot 20 % NVO

Koliko pa nevladnih organizacij, ki skrbijo za varstvo narave in ohranjanje okolja sploh je? Kot akterji izpostavijo v pobudi za presojo ustavnosti, je nevladnih organizacij, ki imajo status delovanja v javnem interesu na področju varstva okolja 30, na področju ohranjanja narave pa 47. »Večina organizacij novih pogojev ne izpolnjuje. Od 77 organizacij smo podatke uspeli zbrati za 56 organizacij. Nove pogoje jih izpolnjuje le 9 (5 okoljevarstvenih, 4 naravovarstvene) oz. 16 %,« izpostavijo v pobudi.

Vse se konča pri dobičku

Nevladniki opozarjajo na še več problematičnih elementov novele. Ne le, da so omenjeni členi v nasprotju s slovensko Ustavo, prav tako nasprotujejo 9. členu Aarhuške konvencije in 11. členu evropske Direktive o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje. Pogoji so nesorazmerni in nelogični, saj jih je potrebno izpolnjevati za nazaj, nevladne organizacije pa so prepričane tudi, da so diskriminatorni:  »Zahteva po 3 zaposlenih je dejansko finančna zahteva (zavod potrebuje za tri minimalne bruto bruto plače 30.000 EUR letno, vendar pa minimalna plača ni dovolj za zahtevano 7. stopnjo izobrazbe). Zastopanje javnega interesa je torej pogojevano z zadostnimi finančnimi sredstvi.«

Nepopravljiva škoda okolju

Novi pogoji prav tako zahtevajo višjo izobrazbo ter s tem, ko položaj nevladnikov v tekočih postopkih ukinjajo, ostro posegajo v že pridobljene pravice ter občutno krajšajo proces od gradbene ideje do dejanske gradnje. »Objekte, ki imajo lahko velik vpliv na okolje, bo možno graditi po dokončnosti odločitve – torej takoj, ko bo MOP odločil o integralnem gradbenem dovoljenju – enostopenjsko upravno odločanje,« opozarjajo pobudniki upravne presoje ter dodajajo:

»Ker bo tako lahko nastala nepopravljiva škoda, so organizacije pobudnice Ustavnemu sodišču predlagale tudi začasno zadržanje izvajanja navedenih členov interventnega zakona.«

»Pravnega varstva glede morebiti nezakonitih odločitev ne bo možno uveljavljati, če pa bo vseeno prišlo do sodne razveljavitve gradbenega dovoljenja, bo medtem objekt že postavljen. Ker bo tako lahko nastala nepopravljiva škoda, so organizacije pobudnice Ustavnemu sodišču predlagale tudi začasno zadržanje izvajanja navedenih členov interventnega zakona.«