Črpališča zemeljskega plina postopoma zapirajo tudi na Hrvaškem, poznano podjetje INA pa bo po napovedih po zaprtju platforme za črpanje uporabila kot mesta za izgradnjo vetrnih elektrarn ter se bo tako preusmerila v veliko bolj okolju prijazne, obnovljive vire. Raziskovalci potencial na Hrvaškem vidijo predvsem v severnem delu Jadranskega morja, pričakuje pa se, da bi lahko naši sosedje v prihodnosti kar petino vse potrebne energije proizvedli prav preko vetrnih elektrarn.
Končno epilog za črpanje zemeljskega plina
O novih načrtih, ki jih prinaša hrvaški »Blue deal«, je nedavno govoril tudi hrvaški profesor Neven Duić, zaposlen na Fakulteti za mehanski inženiring in pomorsko arhitekturo zagrebške Univerze. Povedal je, da se bodo preostala črpališča zemeljskega plina, nad katerimi bdi INA, predvidoma zaprla do leta 2025, v tem času pa se mora Hrvaška usmeriti v razvoj tehnologije za pomorske vetrne elektrarne. Na območju severnega Jadrana, ki je za izkoriščanje vetra najbolj primeren, se tako nahaja 19 platform za črpanje plina, ki bodo po zaprtju služile kot osnova za gradnjo vetrnih elektrarn.
Pri gradnji bi bilo seveda potrebno upoštevati oddaljenost od obale, tako da plavajoče platforme z vetrnicami ne bi kazile izgleda turističnih resortov, prav tako pa morajo biti platforme čim manj invazivne prebivalcem morja.
Trenutno INA preko črpanja zemeljskega plina poskrbi za 30 % hrvaških energetskih potreb, a po Duićevih ocenah bi se lahko temu deležu z veliko manjšo škodo za okolje približali tudi z vetrno energijo. Pri gradnji bi bilo seveda potrebno upoštevati oddaljenost od obale, tako da plavajoče platforme z vetrnicami ne bi kazile izgleda turističnih resortov, prav tako pa morajo biti platforme čim manj invazivne prebivalcem morja.
Namesto klime bi hladilo morje
Proizvodnjo energije s pomočjo obnovljivih virov spodbuja tudi Evropska unija, ki je v lanski strategiji Strategy on Offshore Renewable Energy pozvala h gradnji plavajočih vetrnih elektrarn s kapaciteto med 12 in 300 GW. Dodatno pa Jadransko morje s svojo temperaturo predstavlja tudi potencial za direktno ogrevanje, ki bo preko posebnih črpalk uporabljeno za ogrevanje in ohlajanje dalmatinskih mest – tovrsten sistem je bil nedavno že vpeljan v dubrovniški Rector’s Palace.
