Električna kolesa tudi v Mariboru počasi prihajajo na tržišče. Kupce pri odločanju zanje odbija zlasti cena, saj je za navadno mestno kolo na elektriko potrebno odšteti vsaj dobrih 2000 evrov. Kot za naš portal povedo v mariborski prodajalni s kolesi Luka’s Bikes, je navadnih koles prodanih sicer še vedno neprimerno več, razlog za to pa je verjetno tako v ceni kot kompleksnosti celotnega procesa polnjenja koles, o čemer smo že pisali. Javnih polnilnic v Mariboru je malo. V Mariboru in širši okolici jih je 35, od teh se za 19 polnilnic ne ve, če delujejo ali ne, dejansko pa jih je znotraj MO Maribor le 6. Več o polnilnicah in njihovem trenutnem stanju je sicer mogoče najti na spletni strani polni.si. Problem ostaja tudi v polnilnem času e-koles, saj je za polno baterijo treba počakati nekaj ur.
Šentilj: Primer dobre prakse
Primer dobre prakse je poleg Ljubljane zagotovo tudi znatno manjši Šentilj z enakim številom polnilnic kot v Mariboru, pa vendar z veliko manjšo populacijo. 6 polnilnic si v Šentilju deli 8521 prebivalcev (statistika iz leta 2018), v Mariboru pa dobrih 111.000. Morda pa so vodilni evropska sredstva koristno porabili za trajnostno infrastrukturo, ne le ker gre za mobilnost prihodnosti, pač pa tudi zaradi neposredne bližine Avstrije, kjer e-kolesa uporablja že dobra polovica vseh kolesarjev. Tudi v Mariboru bi morali opaziti tovrstni turistični potencial, navsezadnje je Dravska kolesarska pot vsako leto daljša in lahko privabi nove turiste iz tujine, zlasti naše severne sosede.
V Avstriji prodanih neprimerno več e-koles
Kot je za naš osrednji mariborski spletni portal povedal Matej Obu iz prostorov OVENtura v Mariboru, kjer nudijo za izposojo 19 e-koles, so tovrstna kolesa v Avstriji dosti bolje prodajana. Kar 60 odstotkov vseh koles, prodanih na avstrijskem tržišču, je električnih. V Sloveniji se številke gibljejo nekje med 10 in 20 odstotki. Kot pojasnjuje, problem ni le v številu polnilnic, pač pa v sami tehnologiji tako slednjih kot tudi koles. Polnilnice nujno potrebujejo tehnološko posodobitev, da bodo tako e-prevozna sredstva polnile karseda hitro. Trenutno stanje je takšno, da se prazna baterija kolesa polni nekje med 4-6 ur, pač odvisno od tipa baterije samega kolesa. Cene slednjih sežejo v nebo; za mestna e-kolesa je potrebno odšteti med 1500-2500 evrov, za gorska pa precej več. Lastniki e-koles si slednje največkrat sicer polnijo kar doma. V Avstriji uporabniki raje plačajo več, saj je zelo pomembna kvaliteta oziroma zmogljivost baterije ter polnilnega sistema. Po besedah po Obuja imajo različna kolesa tudi različne vtičnice za polnjenje. Ko se slednjo povsem napolni, kolo lahko opravi med 60 do 100 kilometrov.
“Še kar nekaj časa bo moralo preteči, da se poenotijo vsi izvajalci, da se proizvedejo univerzalne vtičnice in bo polnjenje tako potekalo hitreje. Eno je zmogljivost baterije, drugo pa zmogljivost polnjenja na polnilnicah,” pojasnjuje. “Problem torej ne tiči le v številu polnilnic, ampak v sami tehnologiji le-teh.” To dvoje je tako potrebno poenotiti, da bo stvar tekla hitro in gladko.
E-kolesa primarna izbira starejših
Ljudje naj še tudi ne bi bili ozaveščeni, kaj so e-kolesa in kakšna je njihova uporabna vrednost. Zlasti so primerna za starejše ljudi, ki jih navsezadnje več ne štejejo rosnih 20 in je zanje kolesarjenje klasičnih koles precej bolj oteženo. “To so ljudje, ki so želijo ostati mobilni in e-kolesa jim to omogočajo. Obenem je treba vzeti v obzir dejstvo, da se prebivalstvo stara in je potrebe po takšnem prevoznem sredstvu vedno več,” meni Obu. Seveda pa je z današnjimi pokojninami težko doseči, da si bo upokojenec privoščil mestno kolo za 2000 evrov, si ga vsako drugo noč polnil preko domače vtičnice, potem pa plačal še za vrtoglave stroške elektrike, ki jih ustvari pri tem.
