Vlada je sklep o izvedbi državnega prostorskega načrtovanja za polje šestih vetrnih elektrarn na grebenu Maclja na območju Rogatca sprejela 8. julija. Dravske elektrarne Maribor načrtujejo tam postavitev tehnološko izpopolnjenih vetrnih agregatov, tako glede okoljskih vplivov kot glede izkoristka. Tip vetrnih agregatov še ni določen.
Novih šest vetrnic bo stalo na redko naseljenem severnovzhodnem robu rogaške občine in najmanj pol kilometra od najbližjih zaselkov.
Vseh šest bo imelo nazivno moč do 21,6 megavata, proizvedle pa bi lahko 55 gigavatnih ur energije, kar predstavlja blizu dva odstotka porabe električne energije vseh slovenskih gospodinjstev.
Vetrni agregati bodo povezani z 20-kilovoltnim kablovodom na predvideno razdelilno postajo vetrne elektrarne Rogatec, od tam pa z dvema 20-kilovoltnima kablovodoma na srednjenapetostne zbiralnice v razdelilno-transformatorski postaji Rogaška Slatina.
Potencialni še dve lokaciji
Iz Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta Slovenije je razvidno, da naj bi do leta 2030 delež obnovljivih virov v končni rabi energije dosegel vsaj 27 odstotkov. V Sloveniji je 12 različno velikih območjih, ki so na podlagi meritev vetra primerna za postavitev vetrnih elektrarn.
Dravske elektrarne Maribor imajo ogledani še dve lokaciji za postavitev vetrnih elektrarn. Opravljene meritve so kot potencialna območja koriščenja energije vetra za proizvodnjo električne energije pokazale tudi Ojstrico in Paški Kozjak. Vetrna elektrarna Ojstrica naj bi razpolagala s tremi agregati skupne moči 10,8 megavata in letno proizvodnjo 25 gigavatnih ur, vetrna elektrarna Paški Kozjak pa s štirimi agregati s skupno močjo 14,4 megavata in letno proizvodnjo 34 gigavatnih ur, je razvidno s spletnih strani družbe.
