Čeprav trenutno podest razprav prevzema boj z novim virusom, v ozadju še vedno potekajo vztrajna prizadevanja za spremembe vzorcev potrošnje, ravnanja z odpadki ter premike k bolj zeleni energiji, vse z namenom ohranitve našega planeta.

»Zero waste« Ljubljana, kaj pa Maribor?

Eno od društev, ki se pri nas glasno zavzema za okoljske vrednote, organizira številne akcije, prireditve, delavnice ter sestavlja strategije in predloge za delovanje v Sloveniji, so tudi Ekologi brez meja, ki so osnovali tudi program »zero waste« občin. V slednjega je uspešno vključenih kar devet slovenskih občin, ki si vsako leto postavljajo cilje te preko njih urijo vedno bolj odgovorno ravnanje z odpadki. Med sodelujočimi občinami so Vrhnika, Borovnica, Log-Dragomer, Ljubljana, Bled, Gorje, Radovljica, Slovenske Konjice in Žalec. Bi lahko bil naslednji tudi Maribor?

Med sodelujočimi občinami so Vrhnika, Borovnica, Log-Dragomer, Ljubljana, Bled, Gorje, Radovljica, Slovenske Konjice in Žalec. Bi lahko bil naslednji tudi Maribor?

Poskusi »brez odpadkov«

Naša občina sicer beleži nekaj »zero waste« poskusov, gotovo pohvale deležna je bila odločitev prejšnjega župana in njegove ekipe, s katero so v Mariboru vzpostavili program »zero waste« prireditev, pod katere je spadal tudi Festival Lent. Prav tako lahko Mariborčani nakupujemo tudi v nekaj »zero waste« trgovinah, poudarja pa se tudi pomen tržnic, ki se lahko najlažje ravnajo po tem principu.

»Zero waste« – manj odpadkov, več denarja

Zakaj je »zero waste« boljši za vse? Izračuni kažejo, da postopno premikanje to smer opazno znižuje stroške lokalne skupnosti, slednje pa lahko preizkusite tudi sami, saj so Ekologi brez meja oblikovali poseben spletni kalkulator, v katerega lahko vnesemo osnovne parametre občine ter izračunamo, koliko stroškov in emisij bi lahko z »zero waste« načinom prihranili in koliko drugih pozitivnih učinkov bi lahko svoji občini prinesli.

Spletni kalkulator lahko preizkusite na spletni strani Ekologov brez meja. 

Kaj bi lahko prihranil Maribor?

Po podatkih podjetja Snaga znaša letna količina vseh odpadkov na Mariborčana okrog 400 kilogramov, s čimer smo, tako kot s številom prebivalcem zelo podobni italijanskemu Trevisu, ki deluje po »zero waste« logiki. In kaj kalkulator pove za nas? Če bi ločeno zbrali enak delež odpadkov kot v Trevisu, bi lahko prihranili več kot 2 milijona evrov in pol, če bi jih obdelali na enak način pa 1,7 milijona evrov. Prav tako bi se lahko letno izognili kar 24 100 tonam emisij CO2. Gre le za grob izračun, saj lahko sami prilagajate posamezne elemente ter si izdelate idealno »zero waste« občino povsem po svojih željah.

V mreži je slovenskih »zero waste« mest je kar 9 občin, ki obsega 17 % slovenskega prebivalstva, tem pa so s številnimi ukrepi že uspele preprečiti več kot 15 750 ton mešanih komunalnih odpadkov, kar je pomenilo dobre 3 milijone evrov prihranka.

Pomoč pri načrtovanju

Pred kratkim so Ekologi brez meja v sodelovanju z organizacijama Hnuti DUHA in Zero Waste Europe pripravili tudi poseben priročnik z 10 orodji, ki lahko vsakemu posamezniku, predvsem pa lokalnim skupnostim pomaga oblikovati »zero waste« strategijo. Celoten priročnik najdete na spletni strani Ekologov brez meja, mogoče pa je najti precej praktičnih nasvetov, kako se lotiti načrtovanja.

Ekologi brez meja so pripravili poseben priročnik z 10 orodji, ki lahko vsakemu posamezniku, predvsem pa lokalnim skupnostim pomaga oblikovati »zero waste« strategijo.

»Zero waste« – kaj je to?

Princip »zero waste« stremi k temu, kako iz sistema odstraniti odpadke. Gre za korak, ki še nadgrajuje recikliranje – slednje namreč nikdar ne presega začaranega kroga velikih količin odpadkov, ampak ga le obnavlja. »Zero waste« zato sledi trem načelom – zmanjšanju in ponovni uporabi, uvedbi krožne uporabe ter ločenemu zbiranju in zapiranju zanke večnega kroga odpadkov.

Poskusi “zero waste” logike obstajajo tudi v Mariboru, dober primer je Dominkuševa tržnica z znano trgovino brez embalaže, Zelena japka.

Vse se začne na lokalni ravni

»Najboljši odpadek je tisti, ki sploh ne nastane,« trdijo Ekologi brez meja, s čimer opozarjajo, da lahko že z ustreznim izobraževanjem zmanjšamo količino zavržene hrane v restavracijah, šolah, menzah, bolnišnicah pa tudi doma. Temu načelu sledijo tudi trgovine brez embalaže in lokalne tržnice, idejo pa podpira tudi nakup napitkov z lastno embalažo. Še en korak dlje pomeni uvajanje higienskih pripomočkov za večkratno rabo, kot so pralne plenice, menstrualne skodelice, pralni vložki, pralne palčke za ušesa in podobno, prav k temu pa lahko kot največja avtoriteta spodbudi predvsem občina. Odličen način zmanjševanja količine odpadkov so tudi trgovine z rabljenimi oblačili, ki pa tudi pri nas postajajo vse bolj popularne.

Seveda je manj odpadkov mogoče doseči že prej, na sistemski ravni s spodbudami proizvajalcem ter podporo manjših, lokalnih podjetij, a precej lahko storimo tudi sami ter preko svojega ravnanja k spremembam pozovemo odločevalce.

Ločevanje odpadkov ni zapleteno

Debata o odpadkih v Mariboru pa lahko predstavlja pravi trn v peti, saj hitro privede do asociacij na temo »rumena vreča«, »dražje položnice« in »Surovina«. Tudi Ekologi brez meja opažajo, da je eden glavnih mitov, ki posamezne akterje odvračajo od tega, da bi se odločili za »zero waste«, to, da je ločevanje odpadkov za ljudi preveč zapleteno. A prav slednje je ključni prvi korak, ki ga morajo občine sprejeti. »Minimum je ločeno zbiranje organskih odpadkov, takšnih, ki jih je mogoče reciklirati, izdelkov, ki jih je mogoče ponovno uporabiti, in ostankov odpadkov,« razlagajo Ekologi brez meja.

Ekologi brez meja opažajo, da je eden glavnih mitov, ki posamezne akterje odvračajo od tega, da bi se odločili za »zero waste«, to, da je ločevanje odpadkov za ljudi preveč zapleteno.

»Evropski zgledi kažejo, da je mogoče z uvedbo učinkovitega sistema ločenega zbiranja komunalnih odpadkov doseči tudi čez 90 % stopnjo ločenega zbiranja in 80 % stopnjo recikliranja. V Sloveniji je za velik del ločenega zbiranja že poskrbljeno. A tudi če občina ne uvaja dodatnih nadgradenj zbiranja, je ključno, da občane oskrbi z jasnimi in jedrnatimi informacijami, s katerimi spodbuja ločevanje,« dodajo.