Vladimir Šega, županski kandidat Levice v Mariboru, je predsednik Združenja svetov delavcev Slovenije in predstavnik sveta delavcev Dravskih elektrarn Maribor (DEM), od leta 2018 pa tudi eden od dveh predstavnikov Levice v 45-članskem mariborskem mestnem svetu. Med drugim je pobudnik participativnega proračuna in eden od producentov Festivala Lent.
Kako ocenjujete urejenost prometne infrastrukture v mestu (cest, pločnikov, kolesarskih poti)?
Določen napredek pri urejanju infrastrukture je seveda zaznati, vendar se ureja pretežno center, pa še to preveč stihijsko in površno.
Se vam zdi, da je bilo to področje v zadnjih štirih letih zapostavljeno?
V zadnjih štirih letih je vsekakor viden določen napredek pri urejanju infrastrukture, vendar povsem nestrateško in brez upoštevanja stroke. Zgolj nameniti večji del proračuna, brez strokovnega in dolgoročnega načrtovanja ob vseh podražitvah ter lahkomiselnih podpisovanjih aneksov, seveda ni dobra popotnica za transparentno in občanom prijazno infrastrukturo, predvsem pa ne finančno učinkovito.
Kateri cestni odseki na območju Mestne občine Maribor so najbolj potrebni obnove?
Praktično vsa območja izven centra, kjer se težave rešujejo nestrokovno, zgolj z »flikanjem« in nekvalitetnimi preplastitvami.
Se vam zdi pomembno, da se center mesta in njegova periferija (mestne četrti in krajevne skupnosti) enakomerno razvijajo?
Ne nasprotujem urejanju centra, ki je le “na razpolago” vsem občanom, vendar dokler so nekateri občani brez ustrezne komunalne ureditve, celo pitne vode, (še)ni pravi čas za krasitev.
V katere predele mesta je potrebno takoj vložiti dodatna sredstva?
Predvsem v vse sorazmerno in v komunalno najslabše urejena območja.
Je dostop do zdravstvenih storitev zagotovljen vsem občanom v vseh predelih mestne občine?
Ob hirajočem javnem zdravstvu so revščina, prekarnost, brezposelnost in slabe plače onemogočile dostop do zdravstvene oskrbe nekaterim ranljivim skupinam. Dokler se slika dostopnosti in vključenosti v zdravstveno zavarovanje ne popravi, mora lokalna skupnosti javne in pro bono zdravstvene projekte prepoznati in podpirati.
Je ambulant dovolj, kako je z njihovo urejenostjo? Kje primanjkuje ostalih storitev (zobozdravstvo, fizioterapija, lekarne, …)?
Trend je potrebno obrniti v prepoznanje zdravja občanov kot prednostne naloge lokalne skupnosti, v ta namen izdelati načrt za dograditev potrebnih javnih kapacitet v doglednem času in mu tudi proračunsko slediti. Pri tem se odročnejših predelov ne sme puščati vnemar: javna mreža naj doseže vsako okolje.
Kaj boste kot morebitni župan/županja najprej naredili na področju komunalne infrastrukture?
Prednostno je potrebno vsem občanom zagotoviti dostop do ustrezne komunalne infrastrukture, saj je nedopustno, da nekateri predeli občine nimajo zagotovljene nit osnovne oskrbe s pitno vodo.
Kje, če sploh, vidite največje težave pri vodooskrbi, kanalizaciji in ravnanju z odpadki?
Nestrateško načrtovanje in stihijsko izvajanje, ki je marsikdaj podrejeno interesom posameznikov in kapitala, namesto sorazmerni skrbi za dobrobit vseh občanov.
Zeleni prehod: Kako si predstavljate energetsko oskrbo v Mestni občini Maribor do leta 2030?
Lokalni energetski koncept MOM (izdelovalec Energap, čigar predsednik NS sem) je zelo kvaliteten dokument, ki ga je potrebno le upoštevati. Prednostno pa bi nudil strokovno ter socialno šibkejšim tudi finančno pomoč pri energetski učinkovitosti. Poudarek mora biti na manjši porabi, ker je edina »zelena« energija tista, ki je ne porabimo.
Podpirate projekt večjih zadružnih sončnih elektrarn? Kaj boste storili na tem področju?
Vsekakor je potrebno slehernemu občanu (tudi tistim, ki na objektu kjer biva, teh možnosti nima) omogočiti dostop do udeležbe pri proizvodnji »zelene« energije. Tovrstne zadruge podpiram, saj so tako ekonomsko, socialno, energetsko kot okoljsko bistveno učinkovitejše kot mikro strešne FV inštalacije. Vsekakor bi pospešil umeščanje v prostor na degradiranih območjih.
Ali podpirate zaprtje prometa osebnih vozil na Lentu?
Pred kakršnimkoli “zapiranjem” je potrebno urediti možnosti tranzitnega prometa po obvoznicah, občanom omogočiti kvaliteten in funkcionalen javni prevoz in zagotoviti sistem parkiranja/javnega prevoza/izposoje koles. Načeloma pa podpiram ob ustrezni infrastrukturi vsaj umirjanje prometa na Lentu.
Katere večje razvojne projekte po vašem mnenju potrebuje Maribor?
Kot energetik, zaposlen v družbi, ki proizvede 80% vse električne energije iz OVE, vidim v razvoju strokovnega zelenega prehoda velik potencial, ki ne bo le zadržal mlade perspektivne strokovnjake, temveč jih v naše mesto celo privabljal. Razvoj vidim v vzpodbujanju zelenega turizma, kulture športa, inovativnih delovnih mestih, … nisem pristaš megalomanskih projektov.
Kako vidite vlogo mariborskega letališča pri razvoju?
Letališče je le del infrastrukture in samo po sebi nikakor ne more delovati finančno vzdržno. Bojim se, da smo ta vlak že zamudili.
Na kak način boste kot morebitni župan/županja komunicirali z občankami in občani? Bodo vrata zanje vedno odprta?
Župan mora prisluhniti občanom in se zavedati, da je on zaradi someščanov na tej funkciji in ne obratno. Prisluhniti pa jim je potrebno že pred snovanjem projektov in seveda imeti vedno “odprta vrata” za težave slehernega občana ali skupnosti.
Mora biti strpnost ena izmed pomembnih osebnostnih lastnosti župana?
Župan ni nikakršen “šerif v mestu”, ki bi kar samovoljno (celo nasilno) urejal red, promet in disciplino. Rad bi bil “neopazen” župan v mestu zadovoljnih občanov, ki ne bi razmišljal le, kako bi si s projekti pripenjal medaljo za zasluge.