V sedmi volilni enoti, v volilnem okraju Maribor VI, se za mesto poslanke na listi stranke Socialni demokrati poteguje Emilija Stojmenova Duh. V zadnjem tednu pred državnozborskimi volitvami smo ji zastavili deset vprašanj. Enak seznam vprašanj smo posredovali kandidatom za poslance vseh strank in list, katerih kandidati se potegujejo za vstop v državni zbor. Omejili smo se na kandidate znotraj sedme in osme volilne enote.

Zakaj ste se poleg svoje zaposlitve odločili za kandidaturo poslanke?

Sem izredna profesorica na katedri za informacijsko komunikacijske tehnologije na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani. Sem prva predstavnica Slovenije v Global Young Academy in članica delovne skupine European Research Area v All European Academies. Trenutno vodim digitalno inovacijsko stičišče 4PDIH ter 11 mednarodnih projektov. Pogosto sodelujem z Evropsko komisijo. V svojem delu na področju digitalizacije resnično uživam. Če bi mi pred 13. marcem 2020, ko je nastala trenutna vlada, nekdo rekel, da bom pripravljena vse to pustiti in se odločiti za vstop v politiko, bi mu/ji rekla, da je zmešan/a. Ampak, stvari so se od takrat drastično spremenile. Trenutna oblast je poskrbela za to, da Slovenija ni več napredna država, v kakršno sem se preselila. Ker imam Slovenijo rada in ker ne želim ponovno bežati iz svojega okolja zaradi napačnega vodenja države, sem se odzvala vabilu predsednice Tanje Fajon in se odločila za kandidaturo na volitvah. S stranko Socialnih demokratov sem sodelovala že v preteklosti, ampak izključno v strokovni vlogi kot predsednica sveta za znanost in inovacije.

V primeru, da boste izvoljeni, ali nameravate svoj čas v celoti nameniti poslanski funkciji?

V primeru, če bom izvoljena za poslanko, bom poslanski funkciji namenila veliko večino časa. Trenutno imam 4 doktorske kandidate, ki jih ne želim pustiti na cedilu in jim kot mentorica želim pomagati do konca doktorskega študija. Moje članstvo v All European Academies ERA in Global Young Academy je tudi časovno omejeno na 5 let, zato bi želela ohraniti stik z obema organizacijama, še posebej zato, ker se obe organizaciji ukvarjata s politiko na temo znanosti in izobraževanja, ki jih lahko delim oz prenašam tudi v Sloveniji.

Kako nameravate sodelovati z drugimi političnimi in strokovnimi deležniki?

Že v trenutni službi na fakulteti, tako pri projektih, ki jih vodim, kot tudi pri digitalnem inovacijskem stičišču sodelujem s številnimi in res raznolikimi deležniki, tako iz gospodarstva, kot tudi nevladnega sektorja, predstavniki občin in tudi različnih interesnih združenj. Sodelovanje mi ni tuje. Ravno nasprotno, prepričana sem, da samo iskreno sodelovanje z različnimi deležniki lahko pripelje do željenih rezultatov. Nimam težav sodelovati tudi z drugimi političnimi deležniki, ampak le v primeru, če delimo enake vrednote in sicer, če spoštujejo ljudi ne glede na spol, poreklo, starost, spolno opredeljenost, versko prepričanje, itn., če spoštujejo človekove pravice, vključno s pravico do splava, če spoštujejo pravno državo, itn.

Kakšen je vaš odnos z Univerzo v Mariboru in drugimi institucijami v Mariboru?

Na Univerzi v Mariboru sem diplomirala in kot mlada raziskovalka iz gospodarstva tudi doktorirala na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko. Tudi danes sodelujemo s FERI, bodisi v okviru projektov ali pri doktorskih študentkah in študentih.
Med leti 2014 in 2016, sem vodila zavod RAZ:UM (Raziskovalno-razvojno in umetniško središče Univerze v Mariboru), ki je izvajal projekt Demola. Takrat sem zelo dobro spoznala kako deluje raziskovalno-razvojno-podjetniški ekosistem v mestu. Spoznala sem tudi kaj se lahko zgodi univerzi, če se vodstvo ukvarja izključno s sabo in financami ter pozablja na znanost, raziskave, predvsem pa na raziskovalke in raziskovalce.
S 4PDIH zelo dobro sodelujemo s Tovarno podjemov in kadar je le to možno podpiramo konferenco PODIM. S Skupnostjo Občin Slovenije, ki ima sedež v Mariboru imamo trenutno 2 mednarodna projekta, ki jih financira UNDP, poleg tega smo skupaj ustanovili 4PDIH. Sodelujemo tudi z MOM, ponovno pri izvedbi mednarodnega projekta, ki ga financira Evropska komisija. Pri projetku Grow with Google, smo sodelovali tudi z mariborskimi muzeji in jim pomagali, da njihovi zaposleni pridobijo digitalne kompetence.

Koliko izkušenj imate z delom v politiki?

Če pogledamo s stališča strokovne podpore politike, imam veliko izkušenj, tako doma, kot tudi na mednarodnem terenu. Pri evropskih projektih Interreg Europe je glavna ideja posodabljanje obstoječih politik, na osnovi izmenjave znanj in izkušenj z drugimi članicami EU. V preteklosti sem tako sodelovala z različnimi ministrstvi, med njimi MIZŠ, MJU, MGRT in MKGP. Tudi na evropskem terenu, na področju digitalizacije in razvoja mest in skupnosti sodelujem z različnimi direktorati Evropske komisije, med njimi najbolj z DG CONNECT, DG AGRI in DG GROW.
Pri stranki SD vodim strokovni svet za znanost, inovacije in digitalizacijo in sem aktivno sodelovala pri pripravi programa in razvojnega načrta.

Ali podpirate sprejetje posebnega zakona za razvoj Maribora kot središča V kohezijske regije?

Vsekakor. Socialni demokrati Maribor smo prepričani, da je močan Maribor pogoj za močno vzhodno kohezijsko regijo in tudi za močno Slovenijo.

Ali podpirate decentralizacijo in selitev sedežev nekaterih državnih institucij v Maribor?

Da. Predvsem bi si želela (in se zato tudi borila), da v Mariboru dobimo državne inštitucije, ki skrbijo za razvoj in raziskave. Imamo univerzo, imamo superračunalnik, imamo strokovnjake, zakaj ne bi vse to izkoristili? V času epidemije smo se vsi lahko prepričali, da je marsikatero delo možno učinkovito opraviti na daljavo. Zakaj bi se morali vsi potem voziti v Ljubljano?

Ali podpirate zdravstveno reformo, ki bo zagotovila javno objavo čakalnih vrst in bo v ospredje postavila pacienta?

Absolutno. Ena največjih prednosti digitalizacije je ravno to – transparentnost, ki jo omogoča. Anonimizirani podatki morajo biti javno dostopni. Sistemi, ki jih uporabljajo zdravstvene inštitucije morajo biti interoperabilni. Podjetja in nevladne organizacije morajo imeti možnost uporabiti teh podatkov, saj sem prepričana, da lahko pridejo z rešitvami, ki bodo izboljšale učinkovitost zdravstvenega sistema. Javna objava anonimiziranih podatkov ni nujna zgolj na področju zdravstva, ampak še na ostalih področjih, recimo sodstvo, upravne enote, socialno varstvo,…Čakalne vrste so pogosto posledica slabe organizacije, ki jo zaradi digitalizacije lahko hitro ugotovimo in odpravimo.

Ali podpirate energetsko neodvisnost Slovenije tudi za ceno povišanja cen energentov?

Za tako pomembne odločitve je nujna javna razprava z različnimi deležniki, ne zgolj iz energetskega sektorja. Cena energentov močno vpliva tako na vsakega posameznika, kot tudi na konkurenčnost našega gospodarstva. Sama vidim nekaj prednosti in slabosti, ker pa se zavedam kompleksnost vprašanja, bi za končnega odgovora želela slišati širše javno mnenje.

Ali podpirate reformo socialne zakonodaje z uvedbo enotnega temeljnega dohodka?

Da.