V sedmi volilni enoti, v volilnem okraju Maribor IV, se za mesto poslanke na listi Gibanja Svoboda poteguje Lena Grgurevič. V zadnjem tednu pred državnozborskimi volitvami smo ji zastavili deset vprašanj. Enak seznam vprašanj smo posredovali kandidatom za poslance vseh strank in list, katerih kandidati se potegujejo za vstop v državni zbor. Omejili smo se na kandidate znotraj sedme in osme volilne enote.

Zakaj ste se poleg svoje zaposlitve odločili za kandidaturo poslanke?

V politiko stopam, ker menim, da je v ustroj pravne države poseženo tako brutalno, da je nujna aktivacija slehernega posameznika, ki lahko pripomore k spremembi na bolje. Sem ekonomsko povsem neodvisna, moja želja pa nikdar ni bila aktivno ukvarjanje s politiko. Premorem dovolj znanja, osebnostnega poguma, poštenosti ter pokončnosti, da se uprem in reagiram, ko je potrebno, to sem že dokazala. Vse ob zavedanju, da bom nedvomno izpostavljena marsičemu, česar si ne želim. A me to ne zanima. Moramo poskusiti, sicer bodo vse zgodovinsko priborjene pravice in svoboščine izpuhtele v nič, medtem ko večina molči in obrača glavo vstran. 

V primeru, da boste izvoljeni, ali nameravate svoj čas v celoti nameniti poslanski funkciji?

Poslanski funkciji bom posvetila toliko časa, kot bo potrebno, da bom delo opravila kvalitetno, kar bo gotovo enkrat več in drugič manj, kot je to običajno v vsaki drugi službi. Veliko je menda odvisno od tega, na katerem področju poslanec deluje, v katerem odboru, to bojda precej vpliva na obseg njegovega dela. Prosti čas bo namenjen moji družini, prijateljem ter uživanju v naravi, na morju in meni zelo ljubi reki Kolpi, kjer tudi  v času največje poletne gneče najdeš mir in tišino. Na morje grem raje v začetku in proti koncu sezone, pa tudi pozimi. 

Kako nameravate sodelovati z drugimi političnimi in strokovnimi deležniki?

Resnično si želim povezovanja politike in stroke v smeri uresničevanja ciljev, ki bi morali biti nam vsem skupni in so nas združili ob plebiscitu. Kako lahko iz zgolj dveh milijonov črpamo najboljše športnike na svetu, znanstvenike, kulturnike, v politiko pa vstopajo nekompetentni in koruptivni posamezniki, ki vlečejo našo državo vse globlje v propad? Govorim seveda na splošno, sicer bi pač ne bili, kjer smo. Imeli smo odlična izhodišča, sedaj pa nas prehitevajo vsi po vrsti. Politične čistke odličnih kadrov, ki ustvarjajo presežke in skrbijo, da tudi najnižje plačan delavec v podjetju živi človeka dostojno življenje, ampak “niso naši”, so nedopustne. 

Kakšen je vaš odnos z Univerzo v Mariboru in drugimi institucijami v Mariboru?

Sama sem bila deset let zaposlena na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru in na to obdobje imam izredno lepe spomine, saj smo z univerzo vedno odlično sodelovali.  Gre za izjemno pomembno institucijo naše regije. S podpredsednico stranke smo že obiskali univerzo, obisk rektorata je bil predviden tudi ob obisku predsednika stranke dr. Goloba v Mariboru, kar se je žal izjalovilo. Se pa je predsednik zavezal, da bo po volitvah najprej obiskal prav Maribor. V mestu prepoznavamo izjemen potencial, ki ga je potrebno aktivirati, nedvomno pa je tudi univerza institucija, ki jo vidimo kot enega ključnih deležnikov pri aktiviranju povezovanja znanstvenega dela in gospodarstva v praksi. Aktivnega in konkretnega sodelovanja si želimo in ga tudi pričakujemo od vseh institucij v regiji. 

Koliko izkušenj imate z delom v politiki?

Politiko sem zmeraj spremljala z zanimanjem, nikdar pa vanjo nisem bila aktivno vključena. Biti političarka ali članica stranke ni bila nikdar ne moja želja ne moj cilj. Po izobrazbi sem univerzitetna diplomirana pravnica, opravljen imam pravosodni izpit, zaposlena sem na sodišču, na kazenskem oddelku, delo opravljam z veseljem in odlično, v izjemnem kolektivu. Vstop v politiko zame dejansko pomeni izstop iz cone udobja in najbrž ali pa kar gotovo tudi izpostavljanje tako mene kot tudi moje družine marsičemu neprijetnemu. A to je potrebno, zame osebno smo na točki, ko lahko govorimo o boju za obstoj države, kot jo poznamo in ki so nam jo priborili in ubranili naši predniki, z največjimi žrtvami. Dolžnost je, da se upremo predvsem trenutni, pa tudi dosedanji politiki in poskusimo grobo presekati sistemsko korupcijo, ki jo nemo opazujemo že trideset let. Dovolj je, zaslužimo si bolje. 

Ali podpirate sprejetje posebnega zakona za razvoj Maribora kot središča V kohezijske regije?

Bolj kot sprejetje zakona, ki je lahko zgolj mrtva črka na papirju, kar smo lahko zaznavali zadnji dve leti, je pomembno, da se decentralizacija izvaja v praksi. Tudi ni pomembno, da se formalno prenese nekaj delovnih mest ali institucij v Maribor, niti da se takšne institucije ustanovijo, če nato služijo same sebi, kot se tudi dogaja. Pomembna je dejanska in praktična decentralizacija, ki jo sama dojemam predvsem v resnični aktivaciji vseh deležnikov v regiji, v smeri učinkovitega izboljšanja klavrne zaostalosti vzhodne kohezijske regije nasproti zahodni. Kar zadeva sprejetje zakona, bi morala gradiva podrobno proučiti, v kolikor bi zaznala kakršnekoli koristi za naše mesto, je odgovor jasen. 

Ali podpirate decentralizacijo in selitev sedežev nekaterih državnih institucij v Maribor?

Seveda podpiram decentralizacijo, tudi prenos nekaterih državnih institucij, organov v sestavi ali uradov Maribor, vendar na način, ki bi produciral nadaljnjo aktivacijo regionalno. To vprašanje je retorično, bi rekla. Pogrešam operativno in aktivno delovanje in sodelovanje državne in javne uprave. Obstajajo pa velike razlike med obremenitvijo v posameznih institucijah, enako kot recimo med različnimi oddelki na sodiščih ali pa morda v zdravstvu, kje je, če karikiram, delo nevrokirurga ali urgentnega zdravnika po mojem mnenju pač neprimerno bolj zahtevno ali stresno kot morda delo dermatologa, pa ne želim nikakor podcenjevati nobenega dela. Vsak segment dela je namreč pomemben in prispeva k celoti, a razlike nedvomno obstojijo. 

Ali podpirate zdravstveno reformo, ki bo zagotovila javno objavo čakalnih vrst in bo v ospredje postavila pacienta?

Enako odgovarjam na vprašanje o zdravstvu. Zavzemam se za močno javno zdravstvo. Denarja je dovolj, težava je v organizaciji dela, ki dopušča situacijo, ki smo ji priča. Da torej specialisti, zaposleni v javnem zdravstvu, med delovnim časom, plačani iz javne blagajne, služijo in delajo v zasebnih klinikah, predavajo na fakultetah in podobno, medtem ko se čakalne vrste daljšajo. Samo na enem aparatu magnetne resonance se po mojih podatkih v bolnišnici v Slovenj Gradcu izvede sedemkrat več. To je nesprejemljivo in govori samo zase. Seveda z vsem spoštovanjem do vseh, ki tega ne počno, da se razumemo. Menim, da je zdravniški poklic najzahtevnejši in najodgovornejši in prav je, da je temu primerno tudi plačan in nagrajen. Absolutno pa se ne sme pozabiti še na ostale zdravstvene delavce, ki bežijo v tujino, zaradi slabih pogojev dela, odnosov in plač. Izjemno težko bo presekati korupcijo v zdravstvu, ki se bohoti že od osamosvojitve dalje, a to moramo storiti, druge opcije ni. Tukaj absolutno računam na brezpogojno podporo koalicijskih strank, prisotnih tako ali drugače na političnem prostoru od osamosvojitve dalje. Dovolj je praznega besedičenja, pričakujem izvrševanje danih obljub, brezkompromisno.

Ali podpirate energetsko neodvisnost Slovenije tudi za ceno povišanja cen energentov?

Dr. Golob je zastavil in na čelu podjetja, iz katerega je bil politično odstranjen, že pričel izvrševati zeleno politiko, kateri je srčno zavezan. Sončne elektrarne za vsa slovenska gospodinjstva, ob enakih zneskih položnic. Sama sem odjemalka Gen-i že dolgo, družba je poskrbela, da nisem plačala niti centa več, kljub izjemni energetski krizi. To so dejstva, ki govorijo sama zase ter o sposobnosti našega predsednika te njegove ekipe. In pa, na drugi strani, o trenutni oblasti, ki ga je odstranila, kljub vrhunskim rezultatom, ki apetite politike očitno zgolj potencirajo. Očitno. Menim, da imamo ljudi, znanja in sposobnosti, da dosežemo energetsko neodvisnost brez višanja cen, vsaj na področju oskrbe z električno energijo. Dolgoročno pa, z zelenim prebojem, prestrukturiranjem in izgradnjo potrebne infrastrukture, celostno. 

Ali podpirate reformo socialne zakonodaje z uvedbo enotnega temeljnega dohodka?

Podpiram uvedbo temeljnega dohodka za resnično ranljive skupine, ki niso dela zmožni. Za te je potrebno poskrbeti, denarja je dovolj. V ustavi je zapisano, da je naša država ne samo pravna, pač pa tudi socialna država. Menim, da se ta ustavna določba v praksi ne udejanja v celoti, kar je nedopustno. Da država dopušča, da so otroci lačni in da starostniki prezebajo v mrzlih stanovanjih. Da se upokojenci prebijajo skozi mesec s pokojnino, ki ne omogoča normalnega preživetja, delavci s plačo, skoraj enako socialni podpori, invalidi… Medtem ko državljani mesečno doniramo evre za pomoč najranljivejšim, država meče milijone za nakup oklepnikov, mask in serviet in gumic, vsem na očeh, sklepa posle s primitivnimi smrkavci, vsi skupaj pa ne premorejo niti toliko samorefleksije, da bi svoje početje poskušali skriti.. Socialni transferji nekaterih dela zmožnih posameznikov se izrabljajo, s tem sem se ob delu na sodišču dodobra seznanila. Kako lahko centri za socialno delo dopuščajo ali spregledajo takšne sistemske zlorabe? Na tem področju nas čaka obilo truda in dela.