Pet kandidatov za župana Mestne občine Maribor, ki jim je javnomnenjska raziskava pokazala najboljši rezultat med 15 kandidati, je na nocojšnjem Večerovem dogodku soočilo mnenja med drugim o prometu. Izzivalci aktualnega župana Saše Arsenoviča, ki je zaprl center za promet, bi do izgradnje alternativnih poti spet delno odprli Koroško cesto.

Brez alternativ zaprli center mesta?

“Če bo Koroška spet prometna, otroci tam ne bodo mogli biti več tako brezskrbni,” je tekmecem dejal Arsenovič, ki se s podpisi volivcev poteguje za svoj drugi županski mandat. Povedal je, da vsa razvita mesta umikajo motorna vozila iz svojih središč in da bo trenutne prometne zagate rešil načrtovani predor pod mestom. Obenem so v Mariboru po njegovih besedah zgradili dodatne kolesarske steze, nabavili nove avtobuse, uvedli sistem souporabe koles, načrtujejo pa tudi izgradnjo dveh garažnih hiš, med drugim na Glavnem trgu.

Kandidat NLS Franc Kangler meni, da bi bilo treba pred zaprtjem Koroške ceste urediti alternativne poti. Po ocenah kandidata Gibanja Svoboda Vojka Flisa potrebujejo avtobusi ločene proge, po ocenah Lidije Divjak Mirnik iz LPR je potreben nov sistem avtobusnih linij. “Ne pa da ima župan pred svojim lokalom vodomet, ljudje v Razvanju pa nimajo pitne vode,” je dejala.

Ostro med Flisom in Arsenovičom

Arsenoviču je očitala zapostavljanje obrobja mesta, po Flisovih besedah je “velika sramota tudi dolg približno tisoč evrov na prebivalca“. “Šokantno je, da univerzitetno mesto spada med manj razvite občine v Sloveniji,” je izpostavil.

Kandidat SDS Dejan Kaloh je trenutnemu vodstvu občine pripisal premajhno učinkovitost pri črpanju sredstev EU. Maribor bi po njegovih ocenah moral tudi poiskati dodatne vire financiranja, sam bi na primer “obiskoval multinacionalke in jih vabil sem” ter v mestu postavil znanstveno tehnološki park.

Arsenovič je poudaril, da je zadolževanje nujno za zagotovitev nujne soudeležbe pri evropskih projektih. Nesprejemljivo se mu zdi, da člani vlade pogojujejo podporo mariborskim projektom z izvolitvijo Flisa za župana, pri tem pa je povedal, da bi se zahodna obvoznica že lahko začela graditi. “Maribor mora dobiti, kar mu pripada, ne glede na to, kdo bo izvoljen za župana,” je dejal.

Na kritike Flisa glede njegove učinkovitosti je odvrnil, da ta iz časa vodenja kliničnega centra nima veliko pokazati. “Časa sva imela oba štiri leta, a v mestu se gradi, v UKC pa nič,” je dejal Arsenovič. “Dve leti smo se borili z epidemijo in v takšnih časih je zelo težko graditi,” mu je odgovoril Flis.

Kanglerju se zadolževanje občine ne zdi sporno, če je denar namensko in racionalno porabljen za nujno potrebne investicije. Spomnil je tudi, da zakonodaja preprečuje občinam, da bi lahko “podarjale” zemljišča investitorjem. Arsenoviču pa zameri, da v občinske organe ne vključuje predstavnikov opozicije in da so se z ustanovitvijo holdinga znižale plače zaposlenim v javnih podjetjih v njem.

Letos 3000 manj volilnih upravičencev

Uspešnost dosedanjega vodenja mesta po besedah Lidije Divjak Mirnik nazorno prikazuje podatek, da je na letošnjih volitvah okoli 3000 volilnih upravičencev manj kot na volitvah pred štirimi leti.

Soočenje, ki je potekalo v Narodnem domu Maribor, je Večer pripravil v sodelovanju z Radiem Maribor.

Za položaj mariborskega župana se bo na volitvah 20. novembra potegovalo 15 kandidatov. Poleg omenjenih petih so to še Nina Beyokol (Piratska stranka), Franc Jesenek (Stranka slovenskega naroda), Igor Jurišič (Stranka mladih-Zeleni Evrope), Aleksander Kamenik (Stranka Aleksandra Kamenika), Boštjan Klun (SD), Matic Matjašič (Lista mladih. Povezujemo), Bernard Memon (NSi), Miha Recek (SLS in Naša dežela), Josip Rotar (Lista kolesarjev in pešcev) in Vladimir Šega (Levica).

STA