Cigler Kralj: Maribor je zagotovo druga urbana os Slovenije

Vprašanja o prihodnosti Slovenije, viziji razvoja, ter predsedniški vlogi, smo posredovali Janezu Ciglerju Kralju, predstavniku stranke NSi, ki se poteguje za položaj predsednika republike. Enak nabor vprašanj smo posredovali tudi preostalim kandidatom za predsedniški stolček.

Kakšna je prva vaša obljuba Slovenkam in Slovencem v primeru, da boste izvoljeni za predsednico, predsednika Slovenije?

Moja prva obljuba je, da si bom prizadeval, da bi me za svojega predsednika imeli vsi državljanke in državljani, ne glede na politično usmeritev in druge preference. To je zahtevna naloga, a sem trdno prepričan, da je uspešen tisti predsednik, ki doseže prav to.

Kako vi vidite vlogo mesta Maribor pri razvoju Slovenije?

Čeprav mi je pri srcu vsa Slovenija in prav vsak kraj, moram reči, da je Maribor, kot drugo največje mesto v državi in štajerska prestolnica, v mojih očeh zagotovo druga urbana os Slovenije. In to bi morali upoštevati tudi snovanju razvoja države. Več močnih, razvitih in samozavestnih središč bomo imeli po Sloveniji, močnejši bomo v celoti.

Kaj bodo prve tri poteze, oziroma odločitve, ki jih boste sprejeli v primeru, da boste izvoljeni?

Zahvala in nagovor državljankam/nom, Pogovor z vsemi ostalimi predsedniki – DZ, Vlade in DS o najbolj aktualnih izzivih in Vrh gospodarstva in energetike glede krize draginje in energetske samooskrbe Slovenije.

Zakaj ste se odločili za kandidaturo? Za katere vrednote in cilje bi se zavzemali ob morebitni izvolitvi?

Za kandidaturo sem se odločil, ker so se na stranko NSi in name osebno obračali ljudje, ki so dejali, da nimajo kandidata, za katerega bi iskreno volili in da verjetno sploh ne bodo šli na volitve. Hoteli smo jim ponuditi še eno možnost, saj se mi zdijo volitve predsednika zelo pomembne. Gre namreč za edino neposredno voljeno funkcijo in ljudje bi morali to svojo pravico in priložnost izkoristiti. Odločil sem se še zaradi nečesa, kar sem povedal takoj ob napovedi vključitve v predsedniško tekmo: Kandidiram zato, ker imam ljudi in Slovenijo preprosto rad.

Kakšno je vaša stališče glede arbitraže?

Čeprav Nova Slovenija ni bila podpornica arbitražnega sporazuma, v duhu spoštovanja sprejetih mednarodnih obvez Republika Slovenija ostaja zavezana temu sporazumu in odločitvi arbitražnega sodišča. Sosednjo Hrvaško moramo pozivati k dialogu o načinu uresničevanja arbitražne razsodbe.

Katere vsebinske prioritete boste izpostavili v kampanji?

Svoj program sem strnil v tri točke.
Kot predsednik bom vsa moja prizadevanja usmeril v to, da v Sloveniji spremenimo odnos do tistih, ki delajo in ustvarjajo, da podjetnost postane cenjena in spoštovana vrednota. Kdor dela, mora od svojega dela tudi dostojno živeti. Ljudem moramo omogočiti, da razvijejo svoje talente in potenciale. Delujoče gospodarstvo je ključno za to, da prihajajoče zahtevne čase uspešno prebrodimo. Brez delujočega gospodarstva ni države blaginje.
Zelo pomemben je tudi odnos do ranljivih in tistih na robu, ki imajo občutek, da smo nanje pozabili, da so ostali zadaj, da se svet za njih vrti prehitro. Najti moramo pot, da jim vrnemo dostojanstvo in da spet postanejo del naše skupnosti. Zgodbo o uspehu lahko spišemo samo skupaj.
Ljudje potrebujejo varnost in si želijo stabilnosti. Vojna na evropskih tleh je pokazala, da smo v preteklih desetletjih zanemarili vidik lastne varnosti. Za svojo varnost bomo morali storiti več. Kot predsednik bom podpiral vsa prizadevanja za okrepitev varnosti Slovenije in EU. Našo varnost lahko najbolje zagotavljamo kot verodostojna članica zveze Nato. Zato bom kot predsednik podpiral vsa prizadevanja za nadaljnjo modernizacijo Slovenske vojske.

Kako si boste prizadevali za vzdrževanje odnosov s sosednjimi državami Z Balkana?

Že iz vsakdanjega življenja vsi vemo, kako lepo je imeti dobrega soseda. Prizadevati si moramo za dobre odnose z vsemi državami, s katerimi prihajamo v stik, še posebej pomembni pa so sosedje. Nenazadnje o tem zelo lepo govori tudi slovenska himna, ki je zame najlepša na svetu, saj ne govori o moči, pomembnosti in veličastju, ampak o želji po miru, dobrososedskih odnosih, spoštovanju drugih in samega sebe. Mednarodna politika je, v zadnjem času to postaja znova bolj jasno, bolj ali manj merjenje moči. Zato nikakor ni lahko zagovarjati svojih interesov in vzdrževati odličnih odnosov. Mislim, da lahko predsednik republike pri tem veliko pomaga.

Kakšno vlogo vidite na položaju predsednika pri naslavljanju energetske krize?

Predsednik lahko pri reševanju zahtevnih vprašanj v družbi uporabi svojo moralno avtoriteto, lahko pa se skozi različne pobude tudi aktivno vključi, predvsem, ko gre za povezovanje različnih dejavnikov in spodbujanje sodelovanja. Ko gre za energetsko krizo, bi vsekakor opozarjal, da so v ospredju ukrepov ljudje, ki so, to lahko rečemo, pri tem žrtve globalnih političnih pretresov. Ne smemo pa pozabiti tudi na ohranitev zdravja gospodarstva, če želimo vsi skupaj preživeti.

Kakšno je vaše mnenje o vedno večji razvojni vrzeli med Z in V kohezijsko regijo v državi? Kako boste opozarjali Vlado RS, da se zmanjšajo razlike?

Kot sem že omenil, bo Slovenija res močna, ko bo enakomerno razvita in sam se že ves čas zavzemam za bolj skladen regionalni razvoj. Sem sodi tudi razdelitev države na pokrajine, kar bo velik in pomemben korak na tej poti. Ena ključnih osnov za to je tudi razvita prometna infrastruktura, za kar se je stranka NSi v času prejšnje vlade zelo zavzemala, naš minister Jernej Vrtovec pa je na tem področju premaknil kar nekaj stvari, ko se jih prej desetletja ni dalo.

Katere prednosti preteklega predsednika bi izpostavili, katere pomanjkljivosti pa izboljšali?

Moram reči, da je predsednik Borut Pahor po mojem mnenju dobro opravljal svojo nalogo, saj mi je dal prav tisti občutek, o katerem sem že govoril na začetku. Čeprav se razlikujeva v nekaterih temeljnih pogledih na svet, sem imel občutek, da je tudi moj predsednik.

Kakšna so vaša stališča do pomilostitve kaznjencev, kar je ena od možnosti, ki jo lahko izkoristi predsednik?

Del splošne kaznovalne politike more biti gotovo usmerjen tudi k vnovičnem vključevanju kaznovanih v družbo. Del tega načela je tudi možnost pomilostitve kaznjencev s strani predsednika republike. Pri izvrševanju tega instituta bi bil kot predsednik izjemno previden. Pošteno je, da vsak odsluži pravično dodeljeno kazen. Nastane lahko vtis privilegirane obravnave pomiloščenih oseb. Za pomilostitev konkretne osebe bi morale biti izpolnjene izredne okoliščine, ki jih sam povezujem predvsem z zagotavljanjem vrednote človekovega dostojanstva.

Kakšno je vaše mnenje o evtanaziji?

Spoštujem življenje od spočetja do naravne smrti, zato evtanazija in pomoč pri samomoru nista skladna z mojimi vrednotami. Kot družba ne moremo postavljati meje, ki določa, kdaj življenja ni več vredno živeti. Smrt nikoli ne more biti rešitev, zavzemam se za kulturo življenja.
Zavedam pa se stisk ljudi, ki se znajdejo v primežu bolečine in trpljenja ter so soočeni s težkimi odločitvami. Zato podpiram čim bolj dostopno in strokovno medicinsko pomoč za lajšanje bolečin ter tudi duhovno podporo ljudem v stiski. Ljudi v zadnjem obdobju njihovega življenja ne smemo pustiti samih. Človek naj ne umira zaradi sočloveka, ampak ob njem.

Kakšno je vaše mnenje okoli posvojitve otrok istospolnih partnerjev?

Zavzemam se za to, da si ima vsak človek pravico urediti življenje, kot mu najbolj ustreza. Glede otrok pa pri posvojitvah izhajam iz osnovne pravice otroka, da odrašča v okolju, ki je zanj najboljše. Po mojem mnenju je skupnost, družina, v katerem sta navzoča oče in mati.

Kako bi po vašem mnenju moral predsednik RS izvajati diplomatsko vlogo Slovenije? Se vam zdi pobuda Brdo – Brioni dovolj? Ali bi bilo smotrno razmisliti, da bi Slovenija zaradi svoje majhnosti postala pomembnejši arbiter v mednarodnih meddržavnih sporih?

Pobuda Brdo -Brioni je zelo pomembna, saj se Slovenija tudi prek nje uveljavlja kot mednarodni dejavnik. Ena od nalog predsednika republike je tudi predstavljanje države v tujini. Torej ima tukaj priložnost, seveda v dogovoru z vlado, da svetu predstavlja stališča Slovenije. Imate prav, ko govorite o razmisleku, da bi svojo geografsko majhnost in dejstvo, da nismo, če smem tako reči, del igre “velikih” ,izrabili za bolj aktivno posredniško vlogo. To se je že zgodilo, če se spomnite srečanja predsednikov obeh svetovnih velesil na Brdu in še nekaj takšnih primerov je bilo. Se je pa treba zavedati, da si mora država posrednica v mednarodni skupnosti pridobiti dovolj velik ugled, da lahko odigra takšno vlogo. Slovenija je še mlada država in ima vse možnosti za to.

Kako boste kot najvišja moralna avtoriteta v državi prispevali k dvigu narodne zavesti in narodne pripadnosti?

Kdor me osebno pozna, ve, da sem zaveden Slovenec in da nadvse ljubim svojo domovino. To izkazujem na vsakem koraku. In to bom počel tudi kot morebitni predsednik, le da bi na tem položaju to bilo še veliko bolj odmevno. Mislim, da se Slovenke in Slovenci prav dobro zavedamo, da živimo na čudovitem koščku sveta, le pri izražanju te zavesti smo preveč zadržani. Opažam tudi, da se v današnji družbi žal oblikuje neka miselnost, da je nekdo, ki navdušeno izraža svoje domoljubje in skrb za domovino, zastarel, skrajnež ali v najhujšem primeru celo rasist. Domovina je ena sama, je naš dom in tako jo moramo tudi dojemati in spoštovati.

Kaj ob športu lahko v Sloveniji dvigne narodno pripadnost in zavest? Ali je šport po vašem mnenju največji element identitete naše države in največji promocijski element? Kako lahko po vašem mnenju izjemne športne uspehe še bolj izkoristimo za promocijo naše države in tudi za morebitni razvojno agendo Slovenije?

Šport, oziroma športni uspehi, so pri Slovencih prav gotovo eden od najmočnejših elementov, ki nas povezuje. Vedno govorimo, da smo neverjetni v tem, da iz dvomilijonskega naroda prihaja toliko izjemnih športnih posameznikov in ekip. Jaz pa dodajam svoje trdno prepričanje, da je v tem majhnem narodu, ki je velik v srcu, še veliko izjemnih ljudi tudi na drugih področjih. Največkrat jih žal opazimo, ko uspejo v širnem svetu. Zato se ves čas zavzemam in o tem tudi veliko govorim, da je treba ustvariti pogoje, ko bodo lahko vsi, ki jih naprej žene ustvarjalnost in želja po vrhunskih dosežkih, lahko razprli svoja krila in poleteli kot ptice. Takšni posamezniki, kot vidite na primeru športa, potegnejo naprej ves narod.