ANKETA: Županski kandidati v Šentilju odgovarjali na vprašanja, kdo vas je najbolj prepričal?

V občini Šentilj se za mesto naslednjega župana potegujejo trije kandidati; aktualni župan mag. Štefan Žvab, ki se v županski boj podaja kot neodvisni kandidat s podporo volivcev, Zdenka Ploj, kandidatka Gibanja Svoboda, in Marija Janžek, neodvisna kandidatka s podporo volivcev.

Izbrali smo nekaj za Šentilj pomembnih področij in z njimi povezana vprašanja posredovali vsem trem županskim kandidatom.

Kateri predeli občine potrebujejo nujna in hitra vlaganja v cestno in komunalno (vodovod, kanalizacija, čiščenje odpadnih voda) infrastrukturo?

Mag. Štefan Žvab: V zadnjem času smo urejali odseke, tudi z obnovo vseh komunalnih vodov, v Kozjaku nad Ceršaku, Šomatu in Velki in v Šentilju. Vsak proračun predvidi precej visoke zneske, tako za ceste kot plazove, za katere smo porabili več milijonov sredstev. Ostaja še daljši odsek na Vranjem Vrhu, ki bo rekonstruiran delno še letos in v letu 2023, ter lokalna cesta v Spodnji Velki in  nekaj manjših v vseh krajevnih skupnostih. Izgradnja kanalizacijski vodov v dolžini 8 km na območju KS Zgornja Velka, kar je že načrtovano in se bo  izvajalo v več fazah. Sanacija čistilne naprave v Selnici ob Muri oziroma spojitev s čistilno napravo Palome, nova čistilna naprava v Štrihovcu, Tratah in več manjših na območju celotne občine.

Zdenka Ploj: Vseh področij, ki jih omenjate, se je potrebno nemudoma lotiti, namreč vsi kraji v naši občini, morajo biti deležni enako kvalitetne infrastrukture, kar pa trenutno ni zagotovljeno. Glede na informacije o izgubah na vodovodnem omrežju, glede na slabo pokritost ravnanja z odpadnimi vodami, so to absolutno prioritetni projekti in močno zaostajajo v primerjavi z ostalimi občinami. Pristopili bomo k spodbujanju zaselkov za izgradnjo tudi manjših skupnostnih čistilnih naprav in se lotili izboljšanja in nadgradnje delovanja obstoječih. Trenutno imamo čistilne naprave (Velka, Žabja vas), ki že leta čakajo na priklop uporabnikov in zagon ter na obratovalno dovoljenje. Imamo čistilno napravo v Sladkem Vrhu, ki sredi stanovanjskega naselja zaudarja. Zakaj? Zame je to negospodarno ravnanje s sredstvi občank in občanov. Enako je s cestno infrastrukturo, kjer so določeni zaselki pozabljeni, ceste niso vzdrževane (težave z odvodnjavanjem) in tudi zato hitreje propadajo.

Marija Janžek: Vse krajevne skupnosti, in sicer:

1. Gradnja čistilnih naprav in kanalizacij v strnjenih naseljih, na področju razpršene gradnje subvencije kot pomoč občanom pri gradnji MČN

• kanalizacija na Zg. Velki (Žabja vas – gasilski dom, stara pošta- Žabja vas, Vajnhand- Žabja vas, Capl – Žabja vas),
• širitev kanalizacijskega omrežja v Selnici ob Muri in Sladkem Vrhu,
• čistilne naprave Trate, Štrihovec, Kaniža

2. Rekonstrukcije in vzdrževanje lokalnih cest ter javnih poti:
Imamo lokalne ceste (cca 50 km) in javne poti (cca 150 km kategoriziranih), ki so v 20% v slabem stanju in/ali z nepregledno okolico, odvodnjavanja vod so pomanjkljiva, kar predstavlja slabe pogoje za zimsko službo, ceste ostajajo zato slabo splužene – očiščene. Obnova cest je pomembna tudi zaradi večje prometne varnosti udeležencev v prometu. Načrtovane:

• Ceršak – tovarna s Strmo ulico, Vodovodno, Kozjak (II. faza), Polhnice, Srebotje,
• Zgornja Velka – Spodnja Velka, Trate -Lokavec, Ploderšnica -Savernik, Zg. Velka – Dražen vrh, Zgornja Velka – Capl,
• Šomat, Plodršnica vrh, Svečane (Raduha – Koder), Vranji vrh – smer Rošker-Kreiner, Štandeker-Šabeder.

3. Gradnja pločnikov v naselji nujna, da zagotovimo povečana varnost pešcev, predvsem otrok in starejših.

• pločnik ob državni cesti v Selnici ob Muri, kjer je strnjeno naselje, ki bo še raslo,
• delno ob glavni cesti proti tovarni v Ceršaku,
• ob cesti Zgornja Velka -Capl

4. Sanacija plazov
Nekateri plazovi (Selnica ob Muri, Zg, Velka, … ), ki še niso sanirani, vedno pa je nevarnost novih plazov.

5. Vodovodno omrežje – voda do vsake hiše. V občini je še 457 hiš, ki niso v javnem vodovodnem omrežju.

• vodovod na Tratah za naselje 30 hiš,
• novi studenec v Ceršaku,
• tranzitni vodovod za več občin, kjer je občina glavni izvajalec na relaciji Počehova – Košaki

6. Krožišče pred tovarno v Sladkem Vrhu in na Tratah. Z Direkcijo RS za infrastrukturo želimo doseči, da bo krožišče v drsnem planu direkcije, lokacije dogovoriti z lastniki zemljišč, izdelati projekta. S krožiščem bo dosežena bistveno večja varnost za udeležence v prometu ter ustreznejša pretočnost in preglednost prometa.

7. Protihrupna ograja ob avtocesti

8. Ureditev avtobusnih postajališč oziroma zamenjava avtobusnih postaj

9. Urejanje lastništva lokalnih cest in javnih poti, ki so že leta neurejena. Ceste so namenjene občanom in njihovim potrebam. Obnove in gradnje so izvedene na tujem lastništvu, posledično pa zato zahteve po večjih odkupnih cenah ali odškodninah.

Na kak način si boste prizadevali za čim več državnih investicij v občini?

Mag. Štefan Žvab: Občina Šentilj je bila v zadnjem obdobju deležna večjih državnih investicij v ceste s prenovo državne ceste (prehod Šentilj-Pesnica), izgradnjo krožišča v Šentilju in pri soinvestiranju prenove Maistrove ceste s strani železnic. Sanirani so trije plazovi na regionalni državni cesti Šentilj-Trate. Kot smo dokazali, je za državne investicije potrebno dobro pripraviti projekte in prostorske pogoje ter se učinkovito pogovarjati z odločevalci v Ljubljani.

Zdenka Ploj: Naš program obsega številne projekte, ki smo jih pripravili skupaj s strokovnjaki. Naše vodenje bo temeljilo na strokovnem pristopu, delali bomo plansko. Že potekajo pogovori o možnostih novih pristopov glede lokalne samouprave in investicij, ki bi krepile odpornost občin v globaliziranem svetu. Zagotovo bo eden izmed pomembnih korakov sodelovanje z vladnimi službami, do koder imamo vrata vedno odprta. Mi smo pripravljeni delati.

Marija Janžek: Zakon o financiranju občin zagotavlja sredstva strukturne in kohezijske politike EU za spodbujanje gradnje javne infrastrukture s ciljem zagotavljanja enakih možnosti potreb prebivalcev ne glede na občino, v kateri prebivajo, zato mora občina imeti vedno na zalogi pripravljene projekte za izvedbo takih investicij. Z lastnimi sredstvi bo občina gradila infrastrukturo sama tam, kjer nima možnosti dobiti sredstev države. Občina ni v tem mandatu dobila nobenih sredstev iz programa nujnih ukrepov za sanacijo zemeljskih plazov srednjega in malega obsega na območju občine. Nujno je potrebno pripraviti kvalitetne projekte za sanacije plazov in pridobiti sredstva za ta namen, ker imamo v občini že več plazov, ki so potrebni sanacije, nastajajo pa vedno novi.

Za nas zanimava področja iz finančne perspektive 2021 – 2027, ki so povezana s podnebnimi spremembami, varnostjo, razvojem podeželja in trgom dela.

• področje ravnanja z vodami (kanalizacije, čistilne naprave, črpanje dodatne zdrave pitne vode, obnove vodovodnega omrežja za preprečitve izgub pitne vode)
• operativna pomoč kmetom, ki se bodo morali sami potegovati za sredstva
• področju varnosti – povečanje zmogljivosti Civilne zaščite (nastanitvene zmogljivosti/šotori, postelje itd).
• pomoč malim podjetjem in posameznikom, da pridobijo sredstva za povečanje ali ohranitev števila zaposlenih. V to sodi tudi turizem, ki ga želimo izboljšati.
• izkoristiti tudi sredstva za „mehke“ vsebine na področju kulture, medgeneracijsko sodelovanje, sociale.
• ena glavnih težav v Šentilju in okolici je protihrupna ograja ob avtocesti., ki bi morala biti postavljena že ob gradnji stanovanjskega naselja. Pritisk na državo/DARS, da protihrupno ograjo končno postavi.
• državne ceste so potrebne vzdrževanja, njihovo cestišče ponekod že dodelano. Predlagali bomo, da se v drsne plane Direkcije za infrastrukturo uvrstijo ti cestni odseki za sanacijo.
• industrijska cona v Štrihovcu je pomembna z vidika večanja delovnih mest. Kandidirali bomo za državna in evropska sredstva, da bomo uredili industrijsko oz. podjetniško cono za podjetnike.
• grad Cmurek je v lasti države, zato mora le-ta poskrbeti tudi za ta kulturni spomenik, da ne bo več propadal. Z lastnikom bomo vzpostavili stalen dialog, da bodo gradu namenjena sredstva za vzdrževanje in obnove ter, da bo mogoče v njem izvajati različne dejavnosti. Z državo bomo dogovorili skupen koncept ohranitve in razvoja tega objekta.

Kako ocenjujete nivo in ponudbo zdravstvenih storitev v občini? Kaj je potrebno na tem področju še narediti?

Mag. Štefan Žvab: Občina Šentilj ima zelo dobro pokritost pri zdravniški oskrbi. Uredili smo dodatne koncesije za družinskega zdravnika v Sladkem Vrhu in v Šentilju, imamo pediatra in fizioterapevta ter lekarni v Šentilju in v Sladkem Vrhu. Načrtujemo še razpis koncesije za družinskega zdravnika na Zgornji Velki, kjer bomo uredili tudi ustrezne prostore.

Zdenka Ploj: Zdravstvene storitve so na solidnem nivoju, a vendar se s tem ne smemo zadovoljiti. Naš plan je, da uredimo zdravstvene postaje, da bodo nudile najboljši zdravstveni servis občanom. Se pravi, obvezno potrebujemo zobozdravstvene klinike, fizioterapijo pa magnetno resonanco. Predvidevamo tudi povečanje investicij na račun preventive pri mlajši populaciji, pod te ukrepe zagotovo sodi tudi skrb za zdravo okolje in nadzor delovanja večjih podjetij in njihov vpliv na zdravje na podlagi letnih okoljskih poročil.

Marija Janžek: Ponudba osnovnega zdravstva je zadovoljiva. Imamo tri osebne zdravnike koncesionarje in enega iz Zdravstvenega doma Maribor. Tudi pediatrinja deluje v Šentilju. Slabše pa je poskrbljeno za zdravstveno varstvo žena, kjer primanjkuje ginekolog.  Uvedene bi lahko bile tudi druge občasne ambulante, kot je urolog in podobno. Zobozdravstvena ponudba je prav tako zadovoljiva. Vprašanje pa je kvaliteta storitev, saj se pacienti pritožujejo nad kvaliteto protetike, še posebej, ko gre za plačilo iz zdravstvene blagajne. Tudi čakalne dobe so v tem primeru predolge.

Kje in kolikšna vlaganja načrtujete na področju predšolske in šolske vzgoje?

Mag. Štefan Žvab: Ob že veliko vloženih sredstvih v obeh mandatih načrtujemo še novi vrtec in glasbeno šolo v Šentilju ter vrtec in telovadnico v Ceršaku. Osnovna šola v Šentilju pa bo z novo športno dvorano pridobila še nove prostore za telovadbo. Celoten projekt športne dvorane bo končan z izgraditvijo podhoda za učence, ki bo zgrajen v letu 2023. Glede na načrtovane gradnje v Šentilju, je potrebno začeti razmišljati in pripravljati vse potrebno za dogradnjo šole in vrtca v Šentilju.

Zdenka Ploj: V predšolski vzgoji se zavedamo problematike števila rasti in padca posameznih vpisnih generacij. Smo mnenja, da zaradi povečanega števila vpisov v posameznem letu še ni potrebno graditi novih objektov. Zadostne kvalitetne rešitve se da zagotoviti tudi z modularnimi oddelki, ki se jih po potrebi lahko tudi prestavi, glede na potrebe posamezne krajevne skupnosti. Projekte, ki so pa že v teku bomo seveda dokončali (prizidek OŠ Rudolfa Maistra). Zagotovo je ena izmed idej, da dobimo kulturni in športni vrtec. Vedno več otrok se že od rane mladosti “profesionalno” ukvarja s športom ali kulturo.
Prav tako želimo vrtce in šole energetsko opremiti na najvišji nivo. V našem programu je tudi “Šola po šoli”, ker bi pomenilo, da bi lahko otroci ostajali po šoli s strokovnjaki, ki bi delali z njimi in jih dodatno izobraževali. Veliko občanov je, ki bi bili pripravljeni pri tem sodelovati.

Marija Janžek: 

• vrtec in večnamenska dvorana (telovadnica) v Ceršaku – lokacijsko združiti vrtec in šolo zaradi skupnega koriščenja kapacitet, število otrok v Ceršaku narašča, omogočiti mladim družinam vrtec v domačem kraju in jih zadrževati v tem kraju. KS Ceršak edina nima večnamenske dvorane (telovadnice), ki bi jo koristili za športne in druge prireditve ter rekreacijo.
• obnova prostorov vrtca na Velki
• energetska sanacija strehe telovadnice Velka.
• medgeneracijski center V Šentilju – prostor sobivanja vseh generacij, prostor za zbiranje in druženje ter izvedbo izobraževalnih, rekreacijskih, kulturnih in drugih dejavnosti. Ta objekt sicer ni namenjen samo otrokom ampak tudi njim, torej vsem generacijam.

Katere projekte načrtujete na področju trajnostne politike (mobilnost, energija, …)?

Mag. Štefan Žvab: Bili smo med začetniki trajnostnega pristopa z rastlinskimi čistilnimi napravami in s polnilnicami za električne avtomobile. Bližamo se cilju, da bomo očistili skoraj vse komunalne odplake. Prav tako nimamo več azbestnih ali svinčenih vodovodnih cevi, ki bi lahko predstavljale nevarnost za zdravo pitno vodo. Ob tem še vodimo projekt tranzitnega vodovoda za več občin, ki nam bo dolgoročno zagotovil dovolj pitne vode. Pred časom smo postavili varčno javno razsvetljavo, začeli smo nameščati polnilnice za avtomobile in električna kolesa, s čemer bomo nadaljevali. Na voljo je izposoja električnih koles v Šentilju in Sladkem Vrhu, v kratkem bo ponudba električnih koles tudi na Velki. Tudi naša turistična ponudba je vse bolj del trajnostnega pristopa, in sicer z butičnim turizmom, ki sloni na več manjših prenočitvenih kapacitetah ter na naravni in kulturni dediščini. Z izjemo igralnice, ki pa je ob sami avtocesti.

Zdenka Ploj: Pri vladi se bomo zavzemali za investicije v distribucijska omrežja in povečano možnost zasebnih investicij v sončne elektrarne kot tudi ustanovitev zadrug. Ob prihodnjem prostorskem načrtovanju bomo zavezali investitorje večjih naselij k gradnji skupnostnih kotlovnic na lesno biomaso in daljinskem ogrevanju in tako znižali stroške ogrevanja ter prispevali k krožnemu gospodarstvu.

Marija Janžek:  Če želimo ohraniti naravo, bomo morali več uporabljati oblike trajnostne mobilnosti, kot so javni prevozi, električni avtomobili, kolesa, … vsa zelena prevozna sredstva.

1.Kolesarske poti so najcenejša športna površina za družine in posameznike, za rekreacijo, omogočajo mobilnost na delovno mesto in v šole.

• gradnja kolesarske povezave na relaciji Šentilj – Maribor,
• pohodniško kolesarski most v Ceršaku,
• kolesarske povezave Ceršak – Sladki Vrh – Trate,
• nadaljevanje kolesarske »Šentiljske poti« v krog po avstrijski strani,
• kolesarske povezave Trate – Sv. Ana z snežniško kolesarsko potjo.

Torej povezava znotraj občine in preko občinskih meja

2. Koriščenje evropskih in državnih sredstev za energetske sanacije javnih zgradb (Slovenski dom, stari zdravstveni dom, kulturni dom, stari vrtec, streha telovadnice na Velki…
3. Gradnja nizko energetskih javnih zgradb – skoraj nič energijskih objektov, kjer je kvaliteta bivanja dosti višja in zelo poceni. Pri tem seveda koristiti sredstva EKO sklada za ta namen.
4. Gradnja elektrarn (fotovoltaike) za samooskrbo javnih zgradb, tudi v javno-zasebnem partnerstvu.
5. Zgraditi električne polnilnice, urediti javne prevoze s sodobnimi električnimi prevoznimi sredstvi.

Na kak način se boste lotili vprašanja razvoja gospodarstva? Katere panoge imajo potencial, kako boste pomagali mladim podjetnikom?

Mag. Štefan Žvab: V občini ima potencial sonaravno kmetovanje. Mladim kmetovalcem bomo v bodoče nudili več podpore pri zagonu dejavnosti. Potencial ima, kot že rečeno, butični oz. trajnostni turizem. Z novim podjetniškim inkubatorjem, ki je že v nastajanju skupaj z RRA Podravje – Maribor, bomo postali privlačni za start up podjetja. Ob dobri infrastrukturi, bližini avtoceste in meje, bo veliko priložnosti za mlade podjetnike. Nekateri že sedaj dobro izkoriščajo in so razvili svoje storitve ob meji. Zato nam je ureditev in razvoj mejnega prehoda zelo pomemben, še posebej ob možnosti večje mednarodne investicije, ki bi pomenila dodatne zaposlitve in podjetniške priložnosti v občini.

Zdenka Ploj: Gospodarstva v občini Šentilj ni. Mi moramo sprejeti prostorski plan. Vzpostaviti moramo industrijsko-poslovne cone, kamor bomo vabili investitorje, ki bodo potencialni delodajalci. Imamo izjemno lego, ki pa je ne znamo izkoristiti. Kot nismo znali izkoristiti mejnega prehoda, ki bi nam ga država predala, pa smo raje pustili tujcem, da so ga odkupili (cca 5ha zemljišč). Na nas je, da zadeve uredimo. Da bodo lokalni podjetniki ostajali doma, da bodo mladi podjetniki želeli tukaj ustvarjati. Seveda pa ne smemo pozabiti na turizem, ki lahko prav na podeželju predstavlja pomemben vir dohodka in razvoja. Pri tem mislimo tudi na stimulacije.

Marija Janžek: Perspektiva je v podjetništvu, turizmu, razvoju podeželja s povečanjem deleža samooskrbe in lokalno ponudbo, kmetijstvu. Z industrijsko cono v Štrihovcu bomo zagotovili prostor za podjetnike. Prostor za tovrstno dejavnost je potreben tudi v Sladkem Vrhu. Prav tako na območju mejnih prehodov v Šentilju in Tratah. Ceršak ima zaradi vodovarstvenega območja manj možnosti za podjetniške cone. Vsekakor pa zgradbe, ki so v občinski lasti in neizkoriščene, nameniti podjetnikom za dejavnost. Pomoč malim podjetjem in posameznikom, da pridobijo sredstva za povečanje ali ohranitev števila zaposlenih. V to sodi tudi oziroma predvsem turizem, kjer je še veliko možnosti

Kaj boste storili za ohranitev mladih na podeželju?

Mag. Štefan Žvab: Mladim smo v prvi vrsti ponudili zelo dobro infrastrukturo vrtcev in šol ter veliko športno rekreacijskih površin. Prav tako smo urejali prostore za mlade v Ceršaku in Sladkem Vrhu. Stalno se vlaga v obnovo cest, sanirati je bilo potrebno veliko plazov. Tudi optika je zelo pomembna. Kljub vsem kritikam smo v občino pripeljali ponudnika, sofinanciranega z državnimi sredstvi, in to za veliko naših območij, kjer komercialni ponudniki nikoli ne bi zgradili optičnega omrežja. Druge opcije za optiko ni. Je pa res, da se je projekt zavlekel, potrebe tudi zaradi korona obdobja pa precej povečale. Občina je naredila in dela vse, da se projekt čim prej zaključi. Ob tem je potrebno poudariti še, da občina že več let razpisuje štipendije za nadarjene dijake in študente, s čimer bomo nadaljevali tudi v prihodnje. Za ohranitev mladih in mladih družin na podeželju pa bomo v prostorskem načrtu namenili komunalno opremljena zemljišča, ki bodo namenjena za gradnjo stanovanjskih hiš.

Zdenka Ploj: Mlade bomo zadržali na podeželju s tem, ko jim bomo ponudili boljše življenjske pogoje, kot jih lahko najdejo drugje, to je možno doseči samo z dolgoročnim načrtovanjem in zavzetim delom vodilnih na občini, za kar bomo poskrbeli. Trenutno imamo zelo slabo pokritost mobilnih omrežij in nezgrajeno optično omrežje, ki so osnovna infrastruktura mladih.

Marija Janžek: Mladim je potrebno ponuditi vse, kar je izvedljivo, da bodo želeli ostati v naši občini.

1. Zagotavljanje pogojev za gradnjo novih stanovanj v vseh KS, ne le v središču občine. Priprava izvedbenih aktov, da bomo z OPN omogočili gradnjo večstanovanjskih objektov in stanovanjskih hiš na Zg. Velki, Sladkem vrhu, Ceršaku. Šentilj je na tem področju že urejen.
2. Vsako leto nakup enega neprofitnega stanovanja za mlade družine
3. Znižanje plačila vrtca za mlade s stanovanjskimi krediti
4. Dijakom in študentom zagotoviti štipendije in žepnino
5. Brezplačen prevoz do kraja šolanja (kot to velja za osnovno šolo)
6. Ohranitev podružničnih šol in podpora dopolnilnim dejavnosti v šolah in vrtcih, bogatiti prostočasne dejavnosti v šolah, da otroci ne bodo prikrajšani samo zato, ker živijo na podeželju
7. Podpora kulturnim, športnim in prostočasnim dejavnostim v društvih. Pa tudi tistim skupinam občanov, ki formalno niso organizirani v društva, s svojo dejavnostjo pa prispevajo h kvaliteti življenja naših občanov
8. Mladim urediti prostore za prostočasne aktivnosti
9. Pomagati športnikom, ki dosegajo rezultate v regijskem, državnem ali mednarodnem merilu
10. Mladinski svet ali Komisija za mladinska vprašanja – možnost za dajanje predlogov, pobud, soodločanje o razvojnih in drugih vprašanjih za dvig kvalitete življenja v občini.

Katere storitve je potrebno ponuditi starejšim, da bodo tudi v tretjem življenjskem obdobju lahko ostali doma?

Mag. Štefan Žvab: V naši občini se je že dobro uveljavil naš Zavod Zmoremo, kjer smo v prvi vrsti zaposlili težje zaposljive občane in organizirali servis za starejše – prevoz kosil na dom in taksi za starejše. Prav tako smo subvencionirali e-oskrbo za starejše ter uredili prostor za medgeneracijsko druženje. Občina sama ne more graditi doma starostnikov, je pa pripravila vse potrebno investitorju za gradnjo varovanih stanovanj za starejše.

Zdenka Ploj: Izobraževalne programe. Možnost po združevanju v društvih, organizacijah. Naš cilj je, da občina dobi dva brezplačna električna avtobusa, ki bosta občanom vedno na voljo. Kot je to v vseh večjih mestih. Da bodo lahko mobilni in v stiku z okoljem. Starejše je treba naučiti, da današnje avtomatizirane zadeve niso nič strašnega. Vse gre, če se hoče.

Marija Janžek: Dnevno varstvo starostnikov: zagotoviti prostor, kjer bodo lahko starostniki preživeli del dneva, ko so svojci odsotni, z ustreznim varstvom, oskrbo in prostočasnimi aktivnostmi. To obliko varstva je potrebno zagotoviti v obliki zasebnega ali javno-zasebnega investiranja. Gradnja varovanih stanovanj (vzpodbujati investitorje), podpiranje prostovoljstva za pomoč na domu– poskrbeti za materialno podporo, starejšim pomagati pri njihovi mobilnosti – prevozih, omogočiti preskrbo starejših z ustrezno prehrano, socialno šibkim starostnikom pomagati pri pridobivanju socialnih transferjev ter medgeneracijski center (prostor sobivanja vseh generacij, prostor za zbiranje in druženje ter izvedbo izobraževalnih, rekreacijskih, kulturnih in drugih dejavnosti).

Ker pa določen del starejših potrebuje institucionalno domsko oskrbo, nas zanima, ali Šentilj potrebuje dom za starostnike?

Mag. Štefan Žvab: Kot smo odgovorili v prejšnjem vprašanju, občina sama ne more graditi doma starostnikov. Zato pa ustvarja pogoje za gradnjo varovanih stanovanj in organizira servis za starejše, ki v največji možni meri zagotavlja, da lahko starejši bivajo doma in jim ni potrebno v dom starostnikov.

Zdenka Ploj: Čeprav smo mnenja, da je treba živeti doma, dokler lahko in zmoremo, pa občina Šentilj absolutno potrebuje dom za ostarele. Imamo ga v programu. Biti mora implementiran v okolje. Občina ima visoke izdatke iz občinskega proračuna za domsko oskrbo, ki sedaj odteka v druge občine in vedenje, da so nekateri naši krajani nameščeni tudi na Hrvaškem, zaradi prostorske stiske. Ljudje morajo biti v stiku z utripom kraja. Starejše vse bolj izpodrinjamo na obrobje. Mi pa bi jih radi izobraževali in jim vračali za vse, kar so storili za nas. Starejši ne smejo biti breme. Vsak od nas bo enkrat star. Verjamem, da si ne želi, da je le bankomat ali fikus. Prav tako je pomembno, da visoko starost doživijo v svojem okolju.
V planu imamo pilotni projekt za vse krajevne skupnosti – za tiste, ki nimajo svojcev ali le-ti nimajo možnosti za zadostno oskrbo, bomo v občini uredili stanovanjske skupnosti, ki bodo našim krajanom in krajankam zagotavljale dostojno starost v domačem okolju.

Marija Janžek: Dom za starejše bi bil v občini dobrodošel. Zagotovo pa bi bila dobra rešitev tudi oddelek – dislokacija kakšnega že obstoječega doma (Dom Danice Vogrinec ali Idile). Načrtujemo pa dnevno varstvo starostnikov na način, da bi v dnevnem delu dneva bili deležni varstva, popoldan oziroma proti večeru pa bi se vrnili v domače okolje k svoji družini (medgeneracijski center ali stražnica Ceršak, lahko tudi stari vrtec). To bi lahko koristile tudi gibalno ovirane osebe, ki sedaj praktično nimajo nobenih možnosti za primerno sodelovanje v družbenih aktivnostih.

Kako ocenjujte dosedanje pogoje za šport in rekreacijo? Kaj je potrebno na tem področju še narediti?

Mag. Štefan Žvab: Z večjima dvoranama v Sladkem Vrhu in novo v Šentilju ter manjšima telovadnicama na Zgornji Velki ter Ceršaku bomo povsem zadovoljili potrebe po pokritih športnih površinah. Trenutno se v Selnici ob Muri ob že urejenem nogometnem igrišču gradi še igrišče za odbojko na mivki, pred kratkim smo dodatno uredili igrišče na Zgornji Velki. Ena od investicij v prihodnje bo tudi igrišče za nogomet na umetni podlagi z reflektorji v Sladkem Vrhu ter izgradnja naravnega bazena v Sladkem Vrhu, za katerega bomo začeli pripravljati dokumentacijo in iskati dodatne vire financiranja. Ob infrastrukturi pa se je potrebno posvetiti tudi izobraževanju športnih strokovnih kadrov, da bodo članom športnih klubov ponujeni kar se da najboljši pogoji.

Zdenka Ploj: Občina Šentilj nima plana. Mi se bomo morali usesti, pogledati v kataster in s strokovnjaki izrisati sodoben in moderen Šentilj, ki bo lahko spominjal na resno mesto. Do danes tega ni bilo, ker so se lokalni šerifi usedli z župani ter risali malo tu in malo tam. Na koncu pa je vse bolj kot ne neuporabno, polovičarsko ali slabo narejeno. Res je, imamo športne dvorane, a so vse neprimerne za resno športanje. Imamo nogometne klube, v katere se slabo vlaga. Imamo igrišča, po besedah župana pa »predebele« otroke.
Naš cilj je, da začnemo intenzivno delati na športu. Sofinancirali bomo športno izobraževanje, štipendirali otroke. Privabili strokovnjake, da bodo delili svoje znanje. Iz naše občine so “pobegnili” profesionalni športniki, ker nimajo dobrih pogojev za življenje.

Ne smemo pa pozabiti na rekreativni šport za odrasle. Mi bomo uredili pohodne in kolesarske poti, na teh poteh umestili naprave, da se znova vrnemo h koreninam, na svež zrak, v objem narave. Ta nudi večino tega, kar rekreativni športnik potrebuje. V slabih vremenskih razmerah pa bomo organizirali različne skupinske vadbe prilagojene različnim starostnim skupinam.

Marija Janžek: Vlaganja v športno infrastrukturo so bila precejšnja, še vedno pa ni dokončano igrišče v Ceršaku in Selnici ob Muri, sanje o novi atletski stezi v Sladkem Vrhu so tudi propadle, čeprav je včasih tam že bila.
1.Gradnja večnamenske dvorane v Ceršaku, ki še edina nima zaprtega prostora za športno vadbo in rekreacijo.
2.Pohodniško kolesarski most čez Muro v Ceršaku.
3.kolesarske povezave Ceršak – Sladki Vrh – Trate, nadaljevanje kolesarske »Šentiljske poti« v krog po avstrijski strani.
Kolesarske povezave Trate – Sv. Ana z snežniško kolesarsko potjo. Kolesarska povezava Maribor –Šentilj. Torej povezava znotraj občine in preko občinskih meja. Veliko občin je na tem področju že kaj naredilo, mi v zadnjem mandatu nič.

4.Postavitev plezalnih sten za boljšo motorično gibljivost otrok na novih občinskih objektih, kjer je to mogoče ali samostojne

Športnih objektom je treba dati vsebino, tudi tržnost v primeru športne dvorane, predvsem pa vlaganje v kadre, ki bodo vse generacije vključevali v športne, rekreacijske aktivnosti. Septembra 2020 je občinski svet ustanovil Zavod za šport, kulturo in turizem, ki je že dve leti le na papirju. Torej bi z njim pokrili organizacijo, izvedbo, koordinacijo in trženje produktov in prostorov na navedenih področjih.

Kako si predstavljate prihodnji razvoj turizma v občini? (v kateri smeri, kjer je lahko konkurenčna)? Kaj lahko gostom še ponudite?

Mag. Štefan Žvab: Naš turizem lahko bazira na butičnem turizmu, in sicer ob sonaravnem “turističnem” kmetovanju in predelavi ter prodaji izdelkov. Želimo si lokacij s ponudbo bolj kakovostnega nivoja, ki sloni na sonaravnem pristopu. Občina tako vlaga v infrastrukturo, kot so polnilnice za avtomobile in kolesa, ureja ceste ter pohodne in konjeniške poti – kot dodatno možnost rekreacije. Bolje želimo izkoristiti reko Muro, ob dobro delujočem brodu postavljamo še vstopno točko za varno čolnarjenje po Muri. Veliko imamo ponuditi pri vključevanju naravne in kulturne dediščine. Dodatno bomo organizirali še delovanje novega regionalno turističnega središča, ob katerem bodo tudi pogoji za nov mladinski hotel. Potencial je še stražnica v Ceršaku, kjer smo že postavili motorični park, cilj pa je stavbo stražnice in njeno okolico preurediti v kamp.
Planiramo sodelovanje pri aplikaciji, ki nas bo uvrstila tudi na digitalni turistični zemljevid in s tem bomo lahko na spletu približali ponudbo ciljnim turistom.

Zdenka Ploj: Naša občina je izmed vseh občin v okolici financirana s strani Casina Mond z 2,5 milijona evrov na letni ravni na račun turizma in infrastrukture. Roko na srce, tega denarja v vseh teh letih ni mogoče opaziti. Čeprav je bil potrošen. Če samo stopite na najvišji hrib v občini, na Brlogo, in pogledate levo proti Kungoti in desno proti Avstriji, vam je jasno, da turizma pri nas ni. Imamo zavod za turizem, ki je sam sebi namen. Mi bomo morali krepko pljuniti v roke in vzpostaviti pogoje za turistične dejavnosti.

Turizem je ena od najhitrejše rastočih panog, nekateri kraji v Sloveniji so že preobremenjeni, naši kraji imajo izjemen potencial, vendar zaradi nepovezanosti ponudnikov ne zaživijo. Naloga občine bo, da je povezovalni člen in izvaja destinacijski management. Nepovezanost turističnih ponudnikov nam onemogoča izkoristek potenciala naše občine. Zato bomo povezali vse kraje, v katerih smo že izbrali turistične atrakcije, na tej poti bomo vključili vinotoče, kmetije, kulturno dediščino in gradili na pristnosti domačinov ter tako zgradili edinstveno turistično zgodbo. Spodbujali bomo več nastanitev. Vsebine bomo povezali s kolesarskimi in pohodnimi potmi v enoten turistični produkt.
Pripravili smo predloge za dodatne turistične programe za vse KS v občini Šentilj. Naravni bazen s kampom, glampingom ob Muri in zimskim sankališčem, gradu Cmurek, ki je edini grad v občini, bomo dodali vsebine, ki bodo povezovale različne lokalne ponudnike (eko tržnica, promocija vinarjev, info točka s prodajo lokalnih spominkov in izdelkov) in zagotovili vrhunsko kulinariko iz lokalnih pridelkov. TIC Šentilj bomo prestavili na turistom dostopno lokacijo. Muzej tovarne Palome v Sladkem Vrhu. Doživljajska točka repnica v Ceršaku. Zagotovitev dodatnih prostorov za zbirko kiparja in slikarja Gabrijela Kolbiča na Zgornji Velki. Vključitev sakralnih spomenikov v kulturno ponudbo. Spodbujali bomo tradicionalne prireditve za krepitev skupnosti in razvijali nove za različno publiko. Spodbujali in podpirali bomo razvoj posameznih dejavnosti, ki dopolnjujejo turistično ponudbo krajev: stari običaji in obrti, ljudsko izročilo, domače jedi in drugo.

Marija Janžek: Na področju turizma imamo veliko možnosti. Širiti namestitvene možnosti tudi v privatnem sektorju in tudi z gradnjo hostlov za tranzitne turiste. Izkoristiti naravne in kulturne danosti ter vzpodbujati dejavnosti, ki bodo turistom nudile dobro počutje in kvalitetno preživljanje časa v naši občini.

– ribnik Lenc v Sladkem Vrhu je idealna lokacija za razvoj turizma (ribištvo, počivališče za avto domove, glamping, gostinstvo in še kaj. S tem bomo uredili tudi že degradirano okolje zaradi odlagališča gradbenih materialov in drugi odpadkov
– naravno kopališče skupaj z Avstrijci pri brodu na Muri v Sladkem Vrhu,
– ureditev okolice broda v Sladkem vrhu, ki je zelo zanimiva lokacija za turizem (že sedaj brod koristi veliko kolesarjev z obeh strani) – prostor za kulturne in druge prireditve ter kulinariko
– kulturno dediščino na Velki, ki je zelo velika je potrebno vključiti v promocijo kraja in turistično ponudbo
– romarski turizem na Zg. Velki
– Festivalski turizem, koncerti- ureditev prireditvenega prostora na Zgornji Velki
– ponudba lokalnih pridelovalcev vina in kulinarike na turističnih kmetij, vinotočih, eko tržnice
– turizem ob pohodniško kolesarskem mostu v Ceršaku in kolesarskih poteh po celi občini
– Ureditev stražnice (karavle) – možnost prenočitvenih kapacitet za kolesarje, motoriste in druge, lahko tudi šola v naravi v povezavi s keltsko potjo in biotsko raznovrstnostjo Mure.
– hostli – prenočitve za tranzitne turiste na mejnih prehodih Šentilj, Trate in še kje
– Kinekov grad z botaničnim vrtom, Methansova hiša in še druge znamenitosti, razstavišča
– Grad Cmurek – Trate je kljub državnem lastništvu na našem območju in je potrebno zanj poskrbeti. Je kulturni spomenik in daje velike možnosti za razvoj turizma in drugih dejavnosti. Z lastnikom dogovoriti bodočnost gradu, možnosti za obnovo in razvoj dejavnosti v gradu

– Ureditev mejnega prehoda Trate – urediti tako, da ne bo več v sramoto državi in občini. Z lastnikom doseči dogovor o popolni obnovi ali rušitvi bivše gostilne pri mostu. Enako velja za staro kaščo, ki je brez strehe in jo je treba spraviti v prvotno stanje oziroma zgraditi nadomestno zgradbo. Za območje ožjega mejnega prehoda je potrebno iskati investitorja, ki bi uredil tudi druge objekte in našel vsebino, zanimivo za turiste, predvsem tujce.
– Oživitev območja mejnega prehoda v Šentilju- del že določen za trgovinsko dejavnost, ostaja pa še del območja, ki ga je prav treba izkoristiti za turistične in druge namene
– Po obnovi zgradbe »Slovenski dom», ki ima velik zgodovinski pomen, urediti muzejsko zbirko, razstavišče, poročno dvorano in podobno.
– Muzej na prostem – »Rupnikova linija« v Šentilju,
– Dejavnosti kulturnih društev: Pihalna godba, Gabriel Kolbič na Velki, Pevski zbor v Šentilju, mladinska kultura/ansambli v Sladkem vrhu in Ceršaku in ostali vključiti v turistično ponudbo.

Regionalni turistični center (RTS) mora postati dejaven organizator, povezovalec in ponudnik turističnih zmogljivosti Izdelati podlage (video, katalogi itd) za promocijo turizma.

Je reka Mura dovolj izkoriščena? Kje še vidite njene priložnosti?

Mag. Štefan Žvab: Kot že rečeno, Mura predstavlja velik turistični potencial. Ob brodu na Muri, kjer zadnja leta postaja zelo slikovito prireditveno prizorišče, urejamo vstopno točko za varno čolnarjenje in raftanje po Muri. Zelo dobro se razvija ribolovni turizem, za katerega skrbi ribiška družina, kar bomo podpirali tudi v prihodnje.

Zdenka Ploj: Reka Mura bi morala biti biser. Zagotovo je občina Šentilj sploh ne zna izrabiti. Reka Mura je naravna vrednota, vir pitne vode za celotno občino in velik turistični potencial, predvsem za butični, torej ne masovni turizem. Ob tem je potrebno omeniti tudi od Unesca zaščiteno biosferno območje in pobudo, ki smo jo dali v iztekajočem se mandatu, da se razglasi regijski park Mura, kar odpira cel spekter možnosti financiranja in črpanja iz različnih virov.

Marija Janžek: Absolutno ne. Reka Mura daje mnogo možnosti za šport in predvsem turizem. Razvijali bomo rafting in kajak/kanu turizem, v Sladkem Vrhu pa zahodno od broda uredili skupaj z Avstrijci naravno kopališče. S kolesarsko pohodniškim mostom v Ceršaku, ki ga bom gradili skupaj z avstrijskimi sosedi, se bo okrepil promet in turizem na obeh straneh. Kolesarske steze bomo povezali v krog na naši in avstrijski strani. Mura je lokacija za ribištvo, turizem ( ribniki Lenc, Brod…) Ob Muri prostor za podjetne ideje o lokalnih gostinskih in drugih ponudbah pohodnikom, kolesarjem, ribičem, …

Se zavzemate za zaprtje kompostarne v Ceršaku?

Mag. Štefan Žvab: Mi se zavzemamo za zdravo okolje za krajane Ceršaka. To je edini pogoj pri kompostarni, ki je za nas pomemben. Podpiramo prizadevanje civilne iniciative, kateri je občina zagotovila relevantno pravno pomoč, pozivala veliko inšpekcij k pregledu in tudi vse ministre k ukrepanju. Verjamemo v pravno državo in pričakujemo, da se po vseh letih zadeva zaključi v prid krajanov. V vsakem primeru pa ostaja težava, kam z vsem materialom, ki ostaja sredi otoka Mure in predstavlja potencialno ekološko nevarnost.

Zdenka Ploj:  Kompostarna Ceršak je bila nepravilno umeščena v prostor na otok na Muri. Tja ne sodi, zaradi več razlogov, in sicer ob poplavah ogroža črpališče pitne vode, ogroža naravo in živelj, z smradom moti krajane. Naša strokovna ekipa dela na problemu kompostarne že vrsto let. Ni nam bilo lahko, a se zadeve v zadnjih tednih obračajo na bolje. Politika, kateri pripadamo, ni neposredno vezana na lastnika kompostarne. Aktualna oblast v Šentilju pa je. Oni so si kompostarno izmislili in jo 2017 tudi legalizirali. Občane pa pri tem krepko »vlekli za nos«. Občina ima več vzvodov, ki jih lahko uporabi, da takšno napačno umestitev v prostor popravi, kot tudi pristojno ministrstvo, ukrepi so v teku.

Marija Janžek: Moj in naš cilj je zaprtje kompostarne. S tem ne želim dajati sporočila, da bi kot županja zapirala podjetja vse povprek.

Utemeljitev: Kompostarna od svojega obstoja 2004 ni nikoli dosegla stanja, da obratovanje kompostarne ne bi povzročalo negativnih posledic, neznosnih razmer za življenje ljudi in okolja v Ceršaku in širše. Kar dokazuje tudi dejstvo, da je v zadnjih petih letih upravljavec kompostarne prejel kar 28 inšpekcijskih odločb, ker je kršil številne predpise s področja varovanja okolja in uredbe o predelavi odpadkov.

V postopku pridobitve okoljevarstvenega dovoljenja (OVD) za napravo, ki lahko povzroča onesnaženje okolja večjega obsega (kar dejansko tudi povzroča), so nas pristojni organi pred izdajo odločbe OVD seznanili, da kompostarna ne izpolnjuje pogoje za obratovanje navedene naprave, ki bi jih sicer morala izpolnjevati že pred 7 leti. Po 8-dnevnem pritožbenem roku smo v fazi 15 dnevnega roka, da znova dokažemo, da nima pogojev za izdajo OVD. V 8 dneh preprosto ni mogoče zgraditi objekta tako, da bi zagotavljal zaprti sistem kompostiranja in vse pogoje, ki jih zahtevajo predpisi s tega področja, zato verjamemo, da bo po tem roku izdana odločba , da kompostarna ne dobi OVD.

Na primeru kompostarne je jasno, kako pomembno je strokovno prostorsko planiranje in umeščanje dejavnosti v prostor in odgovorno ravnanje z naravo vseh deležnikov, še posebej občine. Nezakonite in nepravilne odločitve in odločbe je potrebno popraviti in zapreti kompostarno. Kompostarna ne bi smela biti, upoštevaje vse državne in druge predpise, nikoli ne bi smela dobiti dovoljenja na otoku Mure.

Ali Občina Šentilj dovolj izkorišča neposredno bližino Avstrije? Na katerih področjih bi lahko obe državi še okrepili sodelovanje?

Mag. Štefan Žvab: Največje konkretno sodelovanje s sosednjo občino Cmurek (Mureck) bo izgradnja kolesarsko-pohodniškega mostu čez Muro pri Ceršaku, kar bo plod zelo dobrih stikov. Z naše strani smo pripravili vse potrebno, čakamo še naše sosede, da zagotovijo svoj del.

Zdenka Ploj: Nikakor. Občina vezi z Avstrijo ne zna izkoristiti. Naša vez mora biti kulturna, poslovna in turistična. Sodelovati pa moramo tudi na področju izgradnje mostov in drugih povezav, ki obsegajo našo in njihovo območje. Pred davnimi leti so otroci v šoli začeli s pionirskimi projekti sodelovanja z avstrijskimi šolami. Treba se je močneje povezati. Otroci morajo začeti govoriti tuje jezike, da bodo lahko v življenju lažje uspevali.

Marija Janžek: Sodelovanje s sosedi je dobro, včasih bolj izrazito, drugič manj, vsakem primeru ga je treba intenzivirati. To lahko naredimo na naslednjih področjih:

• skupne investicije: pohodniško kolesarski most v Ceršaku
• turizem: promocija turizma v občini na območju vinske ceste v Avstriji ter privabljanje njihovih turistov tudi na našo stran (to si tudi želijo)
• kultura: sodelovanje kulturnih društev, ne samo pihalnih godb, in organizacija skupnih kulturnih dogodkov
• šport: sodelovanje športnih društev in organizacija prijateljskih tekem ali skupnih turnirjev
• varnost: sodelovanje npr. gasilskih društev in izdelava protokola o skupnih intervencijah

Projekti INTERREG za pridobitev evropskih sredstev na različnih področjih (kultura, varnost, sociala, …).

Vas skrbi, da bi se po odstranjevanju ograje na južni meji lahko v Šentilju ponovil scenarij z množico migrantov iz leta 2015, ki bi, glede na poostren nadzor Avstrijcev, ostali v Sloveniji?

Mag. Štefan Žvab: Leta 2015 ob največjem begunskem valu je veliko občanov Šentilja pokazalo zelo visoko solidarnost in pomagalo v takratnih objektih za begunce. Spremljamo dogajanja tako na naši južni kot severni meji. Skrb tudi glede na dogodke okoli nas ostaja.

Zdenka Ploj:  Vsekakor je naša skrb varnost naših občanov, njihovega imetja ter varnost občine. Migranti zagotovo niso naša skrb, saj mora zanje poskrbeti država in Evropska unija. Ampak kolikor je znano, Šentilj ni nikoli utrpel nikakršne škode na račun migracij.

Marija Janžek: Pričakujemo, da bo država z migranti ravnala v duhu človekovih pravic in poskrbela, da bodo migranti ustrezno obravnavani. Zato ne pričakujemo, da bo na območju občine Šentilj število migrantov takšno, da bi to predstavljalo težavo. Tudi v primeru, da bodo število migrantov naraslo na nivo iz leta 2015, pa mora predvsem država poskrbeti za varnost migrantov in naših prebivalcev ter njihovega premoženja.

 Loading ...