ANKETA: Županski kandidati v Rušah odgovarjali na vprašanja, kdo vas je najbolj prepričal?

V občini Ruše se za mesto naslednjega župana potegujejo trije kandidati; aktualna županja Urška Repolusk, ki se v županski boj podaja kot neodvisna kandidatka s podporo volivcev, Darko Knez, kandidat Gibanja Svoboda, in Martin Lesjak, neodvisni kandidat s podporo volivcev.

Izbrali smo nekaj za Ruše pomembnih področij in z njimi povezana vprašanja posredovali vsem trem županskim kandidatom.

Kateri predeli ruške občine potrebujejo nujna in hitra vlaganja v cestno in komunalno (vodovod, kanalizacija, čiščenje odpadnih voda) Infrastrukturo?

Urška Repolusk: Občino sem konec leta 2018 prevzela v izjemno slabem infrastrukturnem stanju. V to je bilo v mojem mandatu vloženih veliko proračunskih sredstev, med drugim smo začeli z največjim projektom – čiščenjem in odvajanjem odpadnih voda. Ta projekt je potrebno v prihodnjem mandatu zaključiti ter povezati osrednji del občine s čistilno napravo v Selnici ob Dravi. Nujna so tudi, v predele odmaknjene od centra (Smolnik, Lobnica, Kreči, Log), vlaganja v vodovodno infrastrukturo. V mandatu 2018-2022 smo uredili več kot 6 kilometrov cest ter se srečali z mnogimi izzivi, ki izhajajo iz lastništva teh. Nujne so ceste znotraj strnjenih naselij in cesta do našega smučišča na Arehu.

Darko Knez: Ruše se morajo razvijati enakomerno in trajnostno v vseh svojih krajevnih skupnostih. Potrebno je čim prej zaključiti projekt čiščenja voda in zgraditi manjkajoče komunalno omrežje. Zagotovo imamo na področju vzdrževanja cest velike težave. Takšnih cest je v občini veliko in bo potrebno pristopiti k reševanju te težave takoj. Problematične so predvsem ceste na Pohorju in tudi v samem kraju. Sam sem že predlagal državni sekretarki na ministrstvu za infrastrukturo, da se mora cesta Ruše-Areh prekategorizirati v državno cesto, potem pa jo je potrebno urediti ter asfaltirati, prav tako pa je potrebno zagotoviti ustrezni zimski dostop na Areh. Posledično bi tako občina privarčevala kar nekaj denarja, ki bi ga lahko namenila za prepotrebne sanacije drugih občinskih cest. Na začetku mandata bo potrebno opraviti temeljiti ogled in ceste prioritetno razvrstiti za sanacijo.

Martin Lesjak: Nujna in hitra vlaganja potrebuje večina predelov na Pohorju oziroma severni del občine: Lobnica, Fala, Log. Ključna je cesta do spodnje postaje Piskra mimo Martnice, ki mora bi takoj obnovljena v celoti oz. asfaltirana v manjkajočem delu do Piskra.

Na kak način si boste prizadevali za čim več državnih investicij v občini?

Urška Repolusk: Kot v iztekajočem mandatu, v katerem je bilo realiziranih kar nekaj državnih investicij (most Ruše- Selnica, sanacija Falske pečine, državna cesta ob Falski pečini, državna cesta na Arehu, …), si bom tudi v prihodnje prizadevala za odlično sodelovanje z državo ter z redno komunikacijo seznanjala državo o nujnih investicijah v naši občini. Ravno smo pred pomembno državno investicijo, in sicer sanacijo mostu ob Falski pečini.

Darko Knez: Seveda z rednimi obiski ministrstev v Ljubljani in prepričevanjem, da potrebujemo državni denar za projekte v občini, kot so urgentna postaja v ZD, investicije v šolske in vrtčevske prostore. Denar je od državljanov in zato se naj denar tudi vlaga za občane.Tukaj pa mi bo zagotovo v veliko pomoč podpora moji kandidaturi največje vladne stranke. Prav tako pa vidim smiselno povezovanje z okoliškimi občinami pri sodelovanju pridobivanja sredstev za večje infrastrukturne projekte. Sodelovanje med občinami je bistveno na nivoju regije.

Martin Lesjak: Državne investicije lahko pridobimo, če imamo dobre ideje in za te ideje dobro pripravljene projekte. V okviru občine bom organiziral projektno skupino, ki bo skrbela za ustrezno pripravo in organizirala potrebno znanje v občini in pri zunanjih partnerjih.

Kako ocenjujete nivo in ponudbo zdravstvenih storitev v občini? Kaj je potrebno na tem področju še narediti?

Urška Repolusk: V našem zdravstvenem domu se srečujemo z veliko prostorsko stisko. Mnogi naši občani si zaradi zasedenosti zdravnikov iščejo zdravniško pomoč izven naše občine. V iztekajočem mandatu smo pristopili k projektu prizidave in nadzidave naše zdravstvene postaje, vendar so svetniki občinskega sveta projekt, zaradi, po njihovem mnenju previsoke ponudbe izvedbe, ustavili. Zaveza mojega novega mandata je realizirati projekt, umestiti vanj dodatne zdravstvene programe, pri čemer smo z dogovori že pričeli, tudi v smeri nujne medicinske pomoči.

Darko Knez: Na področju zdravstva vidim temeljni problem v tem, da v mestu nimamo zagotovljene urgentne ambulante z reševalnim vozilom. Prednostno se bom lotil tega problema na področju zdravstva. Do sedaj ni nihče ukrepal, tudi pri dozidavi zdravstvene postaje ni bila načrtovana urgentna ambulanta. Prioriteta bo izgradnja zdravstvene postaje z enoto urgentne medicine in reševalnim vozilom, ki bo občanom izboljšala dostopnost in kakovost do zdravstvenih ter urgentnih storitev, skrajšala čakalni čas urgentne obravnave in zagotovila enake pogoje ter enake možnosti za zdravljenje za vse prebivalce občine in ostale paciente iz sosednjih krajev.

Martin Lesjak: Veliko prostora imamo še za dodatne zdravnike, predvsem družinske, potrebovali bi tudi pediatra. Pri tem bi morali sodelovali tudi s sosednjo občino. V prvi vrsti pri urgentni pomoči, ki sedaj sloni na prvih posredovalcih iz PGD Ruše, za kar smo jim vsi zelo hvaležni in bodo od občine deležni določenega nadomestila. Potrebno bo skupaj s Selnico ob Dravi zagotoviti urgentno vozilo, da se ga ne bo čakalo iz Maribora.

Kje in kolikšna vlaganja načrtujete na področju predšolske in šolske vzgoje?

Urška Repolusk: Končno se je v naši občini začelo priseljevanje prebivalcev. Dolgo smo bili v negativnem trendu, zdaj je ta pozitiven.Tukaj si urejajo svoj dom tudi mladi in mlade družine, za katere je potrebno celostno poskrbeti. Zaradi priseljevanja ter spremenjenih normativov smo že v iztekajočem mandatu pristopili k povečanju našega Vrtca Ruše. Projekt želimo v novem mandatu zaključiti. Šola pa bo v naslednjih nekaj mesecih energetsko sanirana, s čimer bodo dani našim otrokom dobri bivalni pogoji v času šolanja.

Darko Knez: Iz občinskega proračuna si zagotovo želim čim manjšo porabo. Na vsak način pa moramo doseči smiselno dozidavo vrtca v Rušah, tukaj pa računam na pomoč ministrstva za šolstvo, da se bo podprl ta projekt tudi z državnim denarjem. Vsekakor pa bo potrebno še več vlaganj v osnovno šolo, da jo naredimo čimbolj prijetno za naše najmlajše.

Martin Lesjak: Vrtec v Rušah potrebuje prizidek, osnovna šola pa predvsem dober učni kemijski laboratorij in digitalno opremo, ki bo našim učencem omogočila najboljšo učno opremo. Dodatno bi uredili še učilnico na prostem in tematske poti, kar bi ponujalo učenje v naravi. Tudi prenovljen ruški letni oder bo služil kot predavalnica na prostem.

Katere projekte načrtujete na področju trajnostne politike (mobilnost, energija, …)?

Urška Repolusk: V prihajajočem mandatu bo energetsko saniranih šest javnih stavb. Projekt želimo v prihodnje razširiti še na ostale. Za občane naše občine bi pristopili k subvencioniranju fotovoltaike za individualne in večstanovanjske stavbe, k subvencioniranju izkoriščanja meteornih vod ter za postopen prehod v energetsko samooskrbnost –  k projektu energetskih skupnosti.

Darko Knez: Na področju energije vidimo v prihodnje veliko izzivov in seveda tudi velike priložnosti. Veliko priložnost vidimo v obnovljivih virih energije, sončnih elektrarnah in predvsem agrovoltaiki. Navezali smo že stike s potencialnimi investitorji v te projekte, ki pa so lahko hitro uresničeni. Tudi občina bi lahko tako prišla do novih trajnih prepotrebnih sredstev v proračunu.

Martin Lesjak: Popravili bomo sistem polnilnic za električna kolesa na Pohorju, ki bo uporaben za vse znamke, ter postavili nove po vsej občini. Nujno moramo postaviti še vsaj dve polnilnici za električne avtomobile v Rušah ter po eno v vsaki krajevni skupnosti.  Občina bo spodbujala in subvencionirala samooskrbo z elektriko za posamezna gospodinjstva ter prehod na ekološka kuriva. Tudi tako bomo prispevati k zmanjšanju onesnaženja zraka pozimi.

Na kak način se boste lotili vprašanja razvoja gospodarstva? Katere panoge imajo potencial, kako boste pomagali mladim podjetnikom?

Urška Repolusk: Že v iztekajočem mandatu smo imeli vsako leto razpis, s katerim smo pomagali tistim, ki so stopili na podjetniško pot. To bi nadaljevali tudi v prihodnje. Ker želim oživitev mestnega jedra, bi bile spodbude (subvencija najemnin, …) dane tistim, ki jih zanima obrtništvo, ki bi ga lahko izvajali na tej lokaciji. Z znižanjem nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča bi postali bolj privlačni za gospodarstvo ter spodbujali mlade k samostojni podjetniški poti z zagotovitvijo prostora in mentorstvom v podjetniškem inkubatorju.

Darko Knez: Gospodarstvo je seveda temelj vsakega napredka in dobrega življenja v občini. Razvoj občine Ruše bom aktivno upravljal z vrsto industrijskih, gospodarskih in socialnih politik, katerih skupni cilj je ustvariti dostojne pogoje za življenje in delo občanov.
Spodbujal bom proizvodnjo z visoko dodano vrednostjo dela v zasebnem in javnem sektorju ob spremljavi razvojnih usmeritev, ki spodbujajo konsolidacijo in razvoj obeh sektorjev. V tem procesu se je treba osredotočiti na srednje visoko in tehnološko visoko kompleksno proizvodnjo s posebnim poudarkom na post-ogljičnih tehnologijah. Prav tako ne bodo pozabljeni mladi podjetniki, vrnili bomo podjetniške spodbude de minimis. To smo sedaj zelo pogrešali. V Rušah želimo, da se aktivno spodbuja podjetništvo, in kot primeren ukrep pri širjenju podjetij ali pa zaposlovanju vidimo takšno pomoč kot upravičeno. Podpiral bom tudi mlada start up podjetja v t.i. coworking centrih. Želim ustvariti stičišče mladih podjetniških talentov, freelancerjev, startupov, hitro rastočih podjetij. Podjetja, še posebej velika, lahko s start – up prevzemom pridobijo dostop do novih tehnoloških rešitev, inovacij, intelektualne lastnine in navsezadnje človeških virov.

Martin Lesjak: Potencial imata turizem na Pohorju in industrija, ki potrebuje prostor v industrijski coni ob železnici. Z ugodnimi pogoji bivanja za mlade družine želimo, da veliko mladih v naši občini začne svojo podjetniško pot. Vsakemu mlademu podjetniku bomo subvencionirali drugo leto plačevanja prispevkov ter tako omogočili lažje nadaljevanje podjetniške poti. S tem se bomo tudi izognili izkoriščanju subvencij.

Kakšne so vaše rešitve za industrijsko cono na območju nekdanje Tovarne dušika Ruše?

Urška Repolusk: V tej coni je problem infrastruktura, ki je v lasti lastnikov, ki v tej coni izvajajo dejavnost. Občina v coni nima lastništva. Že v iztekajočem mandatu smo imeli s podjetniki razgovore na to temo in na temo urejanja cone, vendar do skupne rešitve zaenkrat še nismo prišli. Rešitve, ki bodo sprejemljive za vse, tako podjetja, kakor občino, bomo iskali tudi v prihodnje.

Darko Knez: Potrebno bo pregledati lastniška stanja zemljišč, občina bi morala prevzeti nase aktivno vlogo in skrb z upravljanjem javnih poti. Kar se pa tiče kopičenja odpadkov v coni, smatram, da smo Rušani že zdavnaj plačali visok ekološki davek, in sedaj nam ni potrebno ravno v tej coni dodatno kopičiti nevarnih odpadkov.

Martin Lesjak: Občina mora organizirati obstoječe lastnike ter urediti ceste oz. komunalno infrastrukturo in optiko znotraj cone ter ob tem ponuditi storitev vzdrževanja te infrastrukture. Hkrati moramo z višino dajatev onemogočati, da bi se industrijska cona koristila kot deponija odpadnega materiala, oz. obratno z nižjimi dajatvami, da je privlačnejša za primerno industrijo.

Kaj boste storili za ohranitev mladih na podeželju?

Urška Repolusk: V naši občini v zadnjih letih zaznavamo trend priseljevanja, predvsem mladih, ki si pri nas ustvarjajo svoja bivališča. Da bomo aktualni tako za priseljevanje kot za ohranjanje mladih v občini, bomo za tiste, ki si tukaj ustvarjajo dom, dodatno znižali komunalni prispevek ob gradnji hiše (v iztekajočem mandatu smo ga znižali za 50 %), zagotovili bomo prostorske pogoje za gradnjo tako individualnih kot tudi večstanovanjskih hiš, povišali nagrado ob rojstvo otroka (za prvega otroka 400 evrov, za drugega otroka 500 evrov, za tretjega in vsakega naslednjega pa 600 evrov), povečali kapaciteto vrtca, mlade s podjetniško žilico vključili v podjetniški inkubator, … Ker skrbimo v občini za prav vse generacije in se zavedamo pomena dobrega počutja vseh generacij, bomo za naše najmlajše v osnovni šoli uvedli brezplačni zajtrk, za malo starejše (dijake in študente) povišali štipendijski sklad, povišali subvencijo za mesečne vozovnice in poskrbeli za družabni prostor naše mladine.

Darko Knez: Vsi vemo, da je to pereča tematika. Glavne prednostne naloge razvoja podeželja so povečanje konkurenčnosti, zagotavljanje trajnostnega gospodarjenja z naravnimi viri in ukrepov na področju podnebnih sprememb ter doseganje uravnoteženega teritorialnega razvoja podeželskih gospodarstev in skupnosti, vključno z ustvarjanjem in ohranjanjem delovnih mest. Seveda pa je potrebno zagotoviti ustrezno infrastrukturo ter razvoj in prenos znanja, inovativnosti in podjetništva na podeželju in na kmetijah.

Martin Lesjak: Mladim bomo zagotovili najvišji nivo vrtčevskega varstva in čim bolj kvalitetno osnovno šolo ter preko občinskega zavoda primerne programe za vključevanje mladih v šport, kulturo in druge interesne dejavnosti. Občina bo tudi sodelovala pri gradnji stanovanj za mlade s tem, da bo zagotovila primerno opremljeno lokacijo.

Katere storitve je potrebno ponuditi starejšim, da bodo tudi v tretjem življenjskem obdobju lahko ostali doma?

Urška Repolusk: Starostnikom, ki jesen življenja preživljajo doma, je potrebno, poleg dostopne pomoči družini na domu in mobilnosti, zagotoviti še socialni servis ( pomoč pri priskrbi živil, toplega obroka, urejanje okolice, …) ter dnevno varstvo z razširitvijo dejavnosti Javnega zavoda Rast.

Darko Knez: Na temo starostnikov je bilo že veliko povedanega, pa skoraj nič narejenega. Zavzel se bom za hitro gradnjo oskrbovanih stanovanj, saj so ta namenjena starejšim, ki sami ne zmorejo več v celoti poskrbeti zase, ob tem pa lahko ob pomoči strokovnega osebja še vedno živijo razmeroma samostojno. Takšna stanovanja in okolica so v celoti prilagojena potrebam bivanja starejših. Ne smemo pa tudi pozabiti na niz drugih socialnih ukrepov, kot je pomoč na domu in druge pomoči ter primerna zdravstvena oskrba.

Martin Lesjak: Starejši potrebujejo dober servis na domu. Ob pomoči na domu še pravi taksi za starejše (ne samo prostovoljni) ter razvoz hrane na dom, za kar bi lahko uporabili kapacitete šolske kuhinje. Potrebujemo tudi dnevni center za starejše, kjer bi dobro poskrbeli za starejše v času službe njihovih svojcev. Na ta način bi precej zmanjšali potrebe po domskem varstvu.

Kaj lahko stori župan/županja za čim hitrejši začetek gradnje doma starostnikov v Rušah?

Urška Repolusk: Družba Senecura d.o.o., ki je s strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v začetku leta 2021 pridobila koncesijo za 150 postelj doma starostnikov v Rušah, je v pridobivanju gradbenega dovoljenja. Mi smo v kontaktu tako z investitorjem glede komunalne ureditve, kakor z upravno enoto. Vsi si želimo, da bi bil projekt čimprej realiziran in bodoči stanovalci vseljeni. Žal pa vsaka stvar, tudi ta projekt, zahteva svoj čas.

Darko Knez: Menim, da zelo veliko, od pretiranih obljub sedanjega vodstva imamo danes rezultat, ki ga pravzaprav nimamo. Torej dom starostnikov še vedno ne stoji, čeprav bi po županjinih obljubah moral svoja vrata odpreti najkasneje ta mesec. Tudi zasebnemu koncesionarju poteče koncesija konec leta, če ne izgradi doma starostnikov do konca novembra 2022.
Projekt izgradnje oz. vodenja projekta izgradnje doma je bilo očitno neuspešno. Že kot svetnik sem vseskozi opozarjal na napako pri sami izbiri zasebnega koncesionarja in večkrat javno pozival županjo in svetnike h gradnji javnega doma v sodelovanju z domom Danice Vogrinec. Poskusil bom navezati stike z vodstvom doma Danice Vogrinec in končno rešiti problem gradnje doma starostnikov v Rušah. Občani so že zdavnaj preko davščin plačali ta dom, ki ga pa še vedno nimamo kot edina upravna enota v državi. Želel bi si investicijo države.

Martin Lesjak: Zagotovi lokacijo za javni dom starejših, ki bi ga gradila država. Občina bi svoj del prispevala pri organizaciji dnevnega centra v tem objektu.

Kako ocenjujte dosedanje pogoje za šport in rekreacijo? Kaj je potrebno na tem področju še narediti?

Urška Repolusk: Menim, da imajo naši občani zelo dobre pogoje za šport in rekreacijo. V naši občini je šport v javnem interesu, imamo zadostne tako notranje kakor zunanje športne površine. Sredstva za šport so se v mojem iztekajočem mandatu povišala za 100.000 evrov. Imamo pa za prihodnji mandat nekaj izzivov, in sicer sprejetje strategije športa, investicija v spremljevalni objekt na našem stadionu, ki je v izredno slabem stanju, ureditev lastništva športne dvorane in adaptacija te, nakup zemljišča za novo malokalibrsko strelišče (primerno zemljišče na lokaciji športnega parka se je v tem letu prodajalo, vendar občinski svet ni potrdil programa razpolaganja s stvarnim premoženjem in se za nakup žal nismo potegovali) ter umestitev tega v prostor.

Darko Knez: Vse in še več. Naj samo spomnim na izjavo aktualne županje, ki jo je podala za časnik Večer v začetku njenega mandata: “Šport v Rušah ne bo več na prvem mestu.” Mislim, da ta izjava pove vse, kar se trenutno dogaja s športom v Rušah. Na področju športa bom ambiciozen in aktiven. Najprej bi rad, da se zaključi saga Matavškove jame, ki se je začel kot projekt in ureditev smetišča iz zapuščene gramozne jame, in je nedokončana investicija v občini, ki zajema kolesarski poligon in športno-rekreativni park. Nekatera obstoječa športna infrastruktura pa je že potrebna prenove ali obnove (kot na primer izgradnja tribun in ureditev garderob na nogometnem stadionu ali obnova kegljišča v Športnem parku Ruše). Ob izgradnji naravnega kopališča v bližini Matavškove jame in zunanjega bazena v Športnem parku Ruše z obstoječimi notranjimi in zunanjimi površinami se bo zagotovila zaokrožena športno-rekreacijska in turistična ponudba v občini. Tudi strelskemu društvu bo potrebno zagotoviti dostojne pogoje za trenažne procese.

Martin Lesjak: Veliko se je že naredilo. Najprej bomo uredili pohodne poti ob Dravi in proti Pohorju. Bolj bomo izkoristili tudi obalo Drave in postavili večji podest, ki bo služil za čolnarjenje in za sprostitev oz. prireditve ob reki.

Kako si predstavljate prihodnji razvoj turizma v občini? ? Kaj lahko gostom še ponudite? Kako vidite razvoj Ruškega Pohorja?

Urška Repolusk: Občina je tista, ki mora ustvariti pogoje za razvoj turizma, nadaljnji razvoj tega pa je odvisen od nas občanov. Imamo veliko možnosti. Nad nami se razprostira Pohorje z neokrnjeno naravo in z najlepšimi smučišči v naši občini, veliko nam ponuja tudi reka Drava. Občina bo v prihajajočih mesecih plasirala novo turistično spletno stran, ki je že v izdelavi, na prenovljenem trgu odprla turistično pisarno in nudila turistom osnovne informacije.

Ruško Pohorje z edinstveno naravo in najlepšimi smučišči je premalo izkoriščen biser, ki ponuja turistu tako počitek v neokrnjeni naravi, kakor druge možnosti, ki jih lahko turist doživi. Naša prednost je pozimi, ko so naša smučišča zaradi primerne višine in lege pokrita s snegom, kakor v letni sezoni, ko se nam ponuja možnost gorskega kolesarjenja, pohodništva, … To so naše priložnosti, ki jih moramo izkoristiti. Občina bo razvoj spodbujala z nadaljnjim urejanjem infrastrukture, sprejemom OPN in spodbudami turizmu.

Darko Knez: Neprepoznavnost kraja Ruše kot turistične destinacije. Organiziranost za potrebe upravljanja s turizmom v Rušah ni primerna.
Premalo poudarka na razvoju novih produktov. Če nimamo ponudbe, posledično tudi obiskovalci ne bodo zahajali v naš kraj, kljub naravnim danostim, ki jih premoremo; od reke Drave /splavarjenje/ do Pohorja, ki pa ni samo zimsko-rekreativni center, ampak ga lahko s primerno infrastrukturo tržimo vso leto.
Temeljni cilj strategije razvoja turizma v občini Ruše je širitev in razvoj dodatne ponudbe ob zagotovitvi primerne infrastrukture. Celoten razvoj mora temeljiti na načelih trajnosti in visoke kvalitete. Zagotovo moramo povezati vse ponudnike turističnih, športnih in kulturnih ponudnikov v enovit informacijski sistem in s tem omogočiti tudi prepletanje teh dejavnosti za doseganje sinergijskih učinkov turistične panoge v Rušah. Vsa turistična ponudba, obogatena z novimi turističnimi produkti, mora biti na voljo na enem mestu.

Martin Lesjak: Razvoj turizma lahko občina uredi s tem, da dobro uredi ceste in pohodne ter kolesarske poti. Postavi dobro označitev, zagotovi vključitev v digitalne aplikacije ter tako pripravi prostor za ponudbo in znamenitosti občine na digitalnem turističnem trgu. Določene prireditve tako v turizmu kot športu bo občina dobro podprla in jim omogočila razvoj ter tradicionalno izvedbo.

Ruškemu Pohorju moramo zagotoviti dobro infrastrukturo, ceste, pohodne poti in označitev ter pokritost z mobilnim signalom ter preveriti prostorske pogoje za investicije v turizem, tako družinske kot večje. Subvencionirali bomo nove prenočitvene kapacitete manjšega obsega pri zasebnikih ter tako zagotovili dodatne prenočitvene kapacitete.

Ali Ruše potrebujejo obvoznico in kje naj bo njena trasa?

Urška Repolusk: Občina Ruše potrebuje obvoznico, saj bi ta razbremenila naselja znotraj občine, in bi potekala ob severni strani železniške proge vzdolž celotne naše občine. Obvoznica je državni projekt, ki je umeščena v državni proračun, v Načrt razvojnih programov z zaključkom v letu 2031. Določitev trase obvoznice mora predlagati stroka!

Darko Knez: O obvoznici je bilo slišanega že zelo veliko. Sem zagovornik trase, ki je že trideset let vrisana v občinskih načrtih. Ne razumem potrebe in želje županje, zakaj je morala na silo in pravzaprav v tajnosti spreminjati traso obveznice brez vsakega konsenza z ljudmi. Nepredstavljivo je, kako si želi županja prenesti odgovornost za svoja nespametna početja na svetnike občinskega sveta in jih hkrati obtožuje, da blokiramo sprejetje OPN. OPN bi lahko bil razgrnjen že pred tremi leti, saj je že bilo vse pripravljeno na razgrnitev, vendar se je takrat županja odločila, da bo začela prestavljati traso obvoznice na lastno pest.

Žal se je s to odločitvijo tudi podaljšal čas sprejemanja OPN. Izključno zaradi njenih odločitev ni bil razgrnjen OPN še danes. Čas je, da županja spozna in z njo vred tudi občinska uprava, da so tam, kjer so, zaradi ljudi, in da bi morali delati za ljudi. So občinski servis. Vse županjine poteze pa kažejo nasprotno. Želim si občino, kjer bo prevladoval dialog, kjer bo spoštovanje odlika in pa veliko odgovornosti za uresničitev zadanih nalog. Naš kraj je premajhen, da bi se 18 svetnikov delilo, delati moramo s skupnimi močmi v dobro občanov in ne za lastne politične interese.

Martin Lesjak: Ruše dolgoročno potrebujejo obvoznico. Sam zagovarjam staro traso, ki je že vrisana v naše prostorske načrte 30 let. Dokler pa je ne dobimo, pa bi na trasi obvoznice uredili kolesarsko pot, ki bo povezala Smolnik in železniško postajo v Rušah ter omogočila dostop do Matavškove jame.

 Loading ...