Pred volitvami smo govorili z Borisom Sovičem, bivšim županom Maribora. Na lokalnih volitvah so ga občani sicer prvič izvolili leta 1998 in ga nato podprli tudi v naslednjem mandatu. Trenutno je predsednik uprave družbe Elektro Maribor d.d.. Med drugim smo ga povprašali kako gleda na izbor kandidatov za župana in kako primerja mesto v obdobju, ko je bil župan on in danes.

Spremljate predvolilno dogajanje?

Da, seveda.

Kako gledate na letošnji izbor kandidatov za župana?

Tudi letos je očitno, da ni res, da ni izbire na volitvah, kot seveda tudi ni res, da so vsi enaki. Upati je, da bodo volivke in volivci v tej kvantiteti izbrali kvaliteto, ki jo Maribor tako potrebuje in si jo zasluži.

Volilna udeležba se je v Mariboru precej zmanjšala.

Ker se je do zadnjih lokalnih volitev število oddanih glasov na volitvah skoraj razpolovilo, je na volivkah in volivcih najprej, da sploh gremo na volišča. Prav je, da damo glas kandidatki/kandidatu, ki bo znal/a učinkovito izvajati županske pristojnosti v javno korist.

Kaj menite, kaj je tisto, kar bi mogel župan, ki bo izvoljen, nemudoma urediti?

Prve, naslednje in poslednje poteze županje/župana morajo biti povezane predvsem s temeljnimi pristojnostmi, torej da z učinkovitim, preglednim in v javno korist usmerjenim upravljanjem javnih zadev vpliva na kakovost in učinkovitost izvajanja javnih funkcij, s tem pa na kakovost življenja v mestu.

Župan lahko največ stori za prebivalke in prebivalce mesta, če poskrbi za učinkovito in pregledno izvajanje svojih pristojnosti, torej, da zagotovi profesionalno, učinkovito in v javno korist usmerjeno mestno upravo in javne službe ter da predlaga mestnemu svetu v sprejem kakovostne akte in da poskrbi za njihovo učinkovito izvajanje.

Če bi primerjali Maribor v obdobju, ko ste bili župan vi in danes, kaj bi dejali?

Minulo desetletje je zaznamovalo več zadev, med njimi gotovo nedavna globalna finančna in gospodarska kriza ter njene zelo resne regionalne socialne posledice, sporno delovanje lokalne politike in posledično odplavljanje in naplavljanje lokalnih političnih struktur, realizacija nekaterih objektov, hkrati pa izgubljene priložnosti zaradi nerealizacije pomembnih razvojnih projektov. Morebiti vse navedeno primerno opisuje izraz izgubljeno desetletje.

Mestnim odločevalcem seveda ni moč pripisovati odgovornosti za nedavno krizo, ki je bila povzročena globalno, lokalno pa zelo občutena. Tega pa ni moč reči niti za soočanje z njo, niti za valorizacijo danosti v prostoru in času ter za kreiranje in realiziranje razvojnih priložnosti.

Čeprav so bili pripravljeni, v precejšnji meri so bila zanje zagotovljena tudi sredstva, je bilo realizirano premalo razvojnih projektov. Nerealizirana univerzijada, investicijsko podrealiziran projekt EPK, zastoji pri infrastrukturi in urbanemu razvoju, so samo nekateri primeri zamujenega v času izgubljenega desetletja.

Razlog, da smo pred poldrugim desetletjem začeli pripravljati projekta Univerzijada in Evropska prestolnica kulture, je bil tudi v pričakovanju, da bi na pragu novega veka ustrezno uredili kulturno, športno, nastanitveno in prometno infrastrukturo. Žal je bil to za lokalne akterje prezahteven zalogaj.

Nekateri vitalni kulturni in športni objekti so sedaj pod standardi, ki bi jih upravičeno pričakovali v univerzitetnem mestu. Obvoznice so zgradili ali pa jih gradijo v številnih mestih, v Mariboru pa se južna obvoznica še ne gradi, severna se niti ne načrtuje, povezovalne ceste v glavnem stojijo. Morebiti tudi to prispeva k dejstvu, da je v Mariboru 47 % več prometnih nesreč na prebivalca kot sicer v Sloveniji.

Bistveno večjo pozornost je potrebno posvečati prostorom za mlade družine, za starostnike, javni stanovanjski gradnji, skrbi za zdravje, prestrukturiranju ogrevanja in s tem večji kakovosti zraka, novim parkovnim površinam, seveda pa tudi vzdrževanju obstoječih.

Prepogoste menjave v mestni upravi in nekaterih podjetjih v mestni lasti, niso primer sodobnega korporativnega upravljanja, ki zagotavlja kakovostno poslovanje in za uporabnike sprejemljive storitve.

Kakšna prihodnost po vašem mnenju čaka Maribor?

V svoji dolgi zgodovini je naš Maribor doživel že marsikaj, vzpone in padce, obilje in pomanjkanje, vojne in mir, veselje in tragedije. Mesto s takšnimi človeškimi in naravnimi potenciali vsekakor ima perspektivo.

Maribor je za slovenske razmere veliko mesto. Kljub številnim problemom ima tudi imenitne dosežke. Sodobni izzivi, predvsem pa upravičena pričakovanja prebivalk in prebivalcev, da živijo v urejenem, varnem in prijetnem okolju, pa zahtevajo tudi sodobno upravljanje mesta.

K temu lahko odločilno prispevamo tudi volivke in volivci. Sami se odločamo o tem, kdo bo na čelu mestne politike. Prav je, da dobro premislimo in da damo prednost lokalni politiki, ki bo delovala v korist skupnosti.

Bi sami kaj dodali?

Poglavitni aktualni izzivi mesta so demografske, ekonomske, ekološke in infrastrukturne narave. Nedavna kriza je Maribor še nekoliko oddaljila od Slovenije, saj so na mnogih področjih aktualni trendi v Sloveniji že nad predkrizno ravnijo, v Mariboru pa še ne. K temu so verjetno prispevale tudi lokalne oblasti.

Ker ima Maribor 6 % nižjo dohodnino na prebivalca od slovenskega povprečja (in mimogrede, tudi tretjino nižjo od Ljubljane), je še posebej pomembna skrbnost pri gospodarjenju z razpoložljivimi viri. Za Maribor pa je še posebej pomembno tudi črpanje evropskih sredstev.

Zaradi obsega zaposlenih in strukture delovnih mest je dohodnina na prebivalca v Mariboru nižja, kot sicer v Sloveniji.

Zaradi obsega zaposlenih in strukture delovnih mest je dohodnina na prebivalca v Mariboru nižja, kot sicer v Sloveniji.

Priprava dobrih projektov je zahtevna, pogosto tudi dolgotrajna zadeva, ki lahko traja tudi več mandatov. Značilen primer je projekt v Ljudskem vrtu. Zasnoval ga je moj predhodnik, mi smo v sodelovanju z vlado uspeli zagotoviti finančne vire, odprl pa ga je moj naslednik.

Za uspešno realizacijo zahtevnih projektov v enem mandatu je zelo pomembno tudi to, kaj je bilo pripravljeno v prejšnjem mandatu. Ključno je, da ima mesto jasno strategijo ter odločenost in profesionalno sposobnost, da učinkovito realizira razvojno pomembne projekte.

Maribor vsekakor potrebuje dinamično razvojno politiko, s katero bi preprečili negativne demografske trende oziroma postopno usihanje in še izboljšali kakovost bivanjskega okolja z dobrimi in dostopnimi storitvami, zdravim in varnim življenjskim okoljem ter seveda primerno družbeno in komunalno infrastrukturo. Maribor se mora tudi učinkovito soočiti z novimi izzivi klimatskih sprememb, prihajajoče električne in avtonomne mobilnosti, novih tehnologij in storitev.