Pri mariborskem spletnem mediju Maribor24.si smo, v okviru predvolilne vsebine »Vidim Maribor«, pripravili sklop vprašanj kandidatom za mariborskega župana. Kandidati vsak dan odgovarjajo na eno vprašanje.
Bralke in bralce pozivamo, da posredujejo predloge za vprašanja kandidatom na [email protected]
Vidim Maribor (5): Kako energetsko sanirati javne stavbe v lasti občine, kot so vrtci, šole in druge stavbe? Kako pridobiti za ta projekt zasebni kapital?
Metod Dolinšek – SD
Energetska sanacija stavb je, zaradi vedno bolj očitnih klimatskih sprememb in stroškov za ogrevanje in hlajenje zgradb, nujna. Javne stavbe se soočajo z velikimi potrebami po obnovah, še posebej vrtci in šole, pa tudi upravne zgradbe. To pomeni, da moramo problem začeti reševati sistematsko in celovito. Energetsko učinkovito mesto je tudi temelj našega programa. Mestna uprava mora biti dovolj usposobljena, da bo v finančni perspektivi EU 2014-2020 sposobna preko projektov počrpati dovolj denarja za celovito sanacijo javnih stavb. Za vzdrževanje in obnovo javnih stavb zasebnega kapitala ne bomo pridobivali.
Anton Krajnc – SMC
Najugodnejši je vir iz kohezijskih sredstev EU. Tako kot je ministrstvo za zdravje izločilo namenska sredstva za energetsko obnovo 14 bolnišnic v Sloveniji, na podlagi razpisnih pogojev EU, tako bi lahko tudi ostali resorji objavili razpise za energetsko sanacijo šol in vrtcev ter stavb javne uprave. Obnovljene so bile velike bolnišnice in prihranki so bili visoki, tako da je s to prakso treba nadaljevati tudi na ostalih področjih. Zasebni kapital tukaj ni potreben.
Peter Tomaž Dobrila – Solidarnost
Na javne stavbe je potrebno namestiti naravi prijaznejše in bolj trajnostno naravnave vire energije. Za to lahko pridobimo evropska sredstva, ki jim bo z določeno pozitivno politiko sledil tudi zasebni kapital, saj bo ta nenazdnje tudi delno izvajal prehod na druge energetske vire. Gotovo je tudi pri obstoječih sistemih še veliko rezerve in bi se dalo prihraniti že s sanacijo obstoječih sistemov in z izboljšanjem energetske infrastrukture.
Stojan Auer – LPR
V LPR-Listi za pravičnost in razvoj, smo že v času Kanglerja predlagali takojšen pristop k uvedbi ukrepov, saj so izgube v občini merljive in se odražajo v milijonih. Predstavili smo celo program investitorja, ki bi zamenjal vse ulične sijalke v mestu z varčnimi led svetili. A je na žalost politika v mestu kredite za investicije in za razpise v EU  z minimalno udeležbo v višini 10% (kar je pogoj za prijavo na sredstva eu) najemala za trge in krožišča, skratka za projekte, ki nam ne prinašajo nobene dodane vrednosti. Zato je v mojem programu zapisano, da bomo v prihodnje aktivnosti pospešiti tako, da se bo s tem ukvarjala posebna energetska pisarna, ki bo koordinirala vse aktivnosti in jih tudi nadzorovala.
Dragan Bosnič – ZaaB
Javne stavbe v lasti občine, so domena občine. Zakaj bi tukaj nekdo sodeloval z zasebnim kapitalom? Torej, sredstva bi bilo potrebno iskati v okviru razpoložljivih sredstev (tudi evropskih), ki so namenjena energetski sanaciji. 
Bernard Memon – NSi
Finančna perspektiva 2014 – 2020 omogoča pridobivanje evropskih sredstev za potrebe energetske sanacije stavb in zagotovo bi bila prava smer črpanje teh sredstev za potrebe energetske sanacije. S tega naslova je možno črpati tudi sredstva za obnovo pročelij stavb v samem mestnem jedru – revitalizacija stavb v mestnem jedru. Menim, da je ta pot lahko najbolj učinkovita.
Dr. Andrej Fištravec – Neodvisna lista župana Andreja Fištravca
Mestna občina Maribor je na razpisu za sofinanciranje operacij za energetsko sanacijo osnovnih šol, vrtcev, zdravstvenih domov in knjižnic v lasti lokalnih skupnosti v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture pridobila sofinanciranje 8 javnih objektov (5 osnovnih šol in 3 vrtci).  V letu 2013 sta bili zaključeni Energetska obnova enote Gledališka vrtca Ivana Glinška Maribor in Energetska obnova strehe OŠ borcev za severno mejo Maribor.  V letu 2014 pa je bila zaključena Energetska obnova fasade in oken na OŠ Malečnik. V letu 2014 so v skladu s sklenjenimi sofinancerskimi pogodbami v izvajanju še: Energetska obnova enote Focheva Vrtca Jožice Flander Maribor, Energetska obnova enote Kekec Vrtca Pobrežje Maribor, Energetska obnova fasade, oken in strehe na OŠ Maksa Durjave Maribor, Energetska obnova fasade in oken na OŠ Kamnica, Energetska sanacija fasade, podstrešja, oken in vrat na šolski zgradbi OŠ Ludvika Pliberška Maribor.
Peter Rižnar – Združena levica
V Mariboru je veliko javnih ustanov in stavb, ki so v lasti občine in so zaradi dotrajanosti ogrevalnih sistemov potrebne prenove ter jih je potrebno primerno sanirati. Za to pa so potrebna finančna sredstva, ki so velikokrat kamen spotike. Ena izmed možnosti je prijava na razpis Ministrstva za infrastrukturo in prostor za dodelitev nepovratnih sredstev lokalnim skupnostim za sofinanciranje operacij za energetsko sanacijo, k čemur sodi toplotna izolacija fasad, toplotna izolacija podstrešja in zamenjava ali vgradnja novih oken. To je osnova za dobre bivanjske in delovne pogoje in bi pripomogla k toplotnemu ugodju za uporabnike dotičnih ustanov in s tem tudi k zmanjšanju energetskih finančnih stroškov na dolgi rok. 
Druga možnost je tako imenovano javno-zasebno partnerstvo s pravno ali fizično osebo, ki je bila v okviru javnega razpisa izbrana kot izvajalec partnerstva. Razmerje temelji na vzajemnem sodelovanju in odgovornosti ter obojestranski koristi. Izpostavil bi prav tako pozitiven doprinos v okviru partnerstva, in sicer pospešen regionalni razvoj, aktivno vključitev velikega števila prebivalcev v izvajanje aktivnosti, odpiranje novih delovnih mest, gospodarsko rast in zmanjšanje obremenitve javnih financ. Toda pozor! V Združeni levici smo zelo skeptični do javno-zasebnih partnerstev ravno zaradi netransparentnosti in klientelizma dosedanji tovrstni praksi, kar zahteva še posebno strog nadzor nad takimi projekti.