Mitja Škrobar, tisti primorski gostinec, ki ga pozimi najdete na Koči Cojzarca ali Terasa baru na Piskru, je svoje prve zavoje na smučeh naredil na Pohorju, natančneje na Arehu. In prav Areh je kraj, kjer boste Pirančana srečali domala vsak zimski dan, ljubezen do smučin je namreč združil s poslom. Pohorju manjka poletna sezona in nastanitvene kapacitete, pa bi odlično delali vse leto, je prepričan.

Iz Pirana na Pohorje

Ja, tudi Primorci kdaj stopijo na smuči in Mitja Škrobar je svoje prve zavoje osvojil pri rosnih štirih letih na Arehu. Prav tam, kjer ga lahko zdaj že štirinajsto zimo domala vsak dan srečate bodisi na koči Cojzarca ali Terasa baru na Piskru.

Poslovna pot je Mitjo peljala v turistične vode, in piranski gostinec je bil ob ponovnem srečanju s Pohorjem očaran in je dejavnost sklenil z obale razširiti tudi na smučine.

Delam v turizmu in pozimi sem po navadi prost. Ko sem po dolgih letih spet stopil na smuči na Pohorju, sem se odločil, da bi turistično ponudbo razširil na Areh.

“Delam v turizmu in pozimi sem po navadi prost. Ko sem po dolgih letih spet stopil na smuči na Pohorju, sem se odločil, da bi turistično ponudbo razširil na Areh,” preprosto pojasni.

Najprej je našel manjšo kočo na Bellevueju in jo vzel v najem za pet let, kasneje pa mu je kolega povedal, da na Arehu prodajajo kočo Cojzarco. Kljub temu, da ob ogledu ni bila ravno v zavidljivem stanju, je takoj videl potencial.

“Kočo Cojzarco Mariborčani dobro poznajo, eni od prej eni pa od zdaj.” Leta 2007, ko je kočo kupil, ga je najprej čakala temeljita prenova, bila je namreč v slabem stanju, že naslednje leto pa je koča sprejela prve goste. Doslej je obratovala vsako zimo.

Okrepčevalnica z malvazijo, refoškom in bombardinom

V sodelovanju s kmetijo Šarh je kasneje postavil tudi priljubljeno okrepčevalnico Terasa bar na Piskru. “Na Pisker so se navadili predvsem Mariborčani, ki jim je to postala priljubljena točka. Tam imamo cel dan sonce in je lepo.”

Koča je na Cojzarci je odprta vse leto, pozimi pa je namenjena samo penzionskim gostom, torej tistim, ki bivajo pri nas: “Zunanjih gostov pozimi nimamo, ker dejavnosti ne gredo skupaj. Pri nas je namreč v gosteh veliko družin, po navadi so z obale in vsi v družini ne smučajo. Gospe velikokrat ne gredo na smuči, možje in otroci pa smučajo. Te gospe so potem bolj “na free” in gre lažje, če ob tem nimamo še zunanjih gostov.” Koča ima osem sob s skupaj petindvajsetimi ležišči.

Terasa bar na Piskru pa je odprt v času smučarske sezone. “Radi bi, da bi bil odprt tudi poleti, recimo v sezoni kolesarstva ali drugih dejavnosti, ampak enostavno ni dovolj ponudbe, da bi bilo gostov dovolj preko celega leta. Poleti pa zdaj ni rentabilno.”

Verjetno je obisk odličen zato, ker ljudje manj hodijo v tujino zaradi ukrepov in bolj ostajajo doma. Obisk je izredno lep. Po drugi strani pa je tudi res, da imamo zadnje tri tedne izredno lepo vreme.

Letošnja sezona je po ocenah prekaljenega turističnega ponudnika ena boljših zadnjih let. “Verjetno je obisk odličen zato, ker ljudje manj hodijo v tujino zaradi ukrepov in bolj ostajajo doma. Obisk je izredno lep. Po drugi strani pa je tudi res, da imamo zadnje tri tedne izredno lepo vreme.”

Če vas zanese na Areh in na Piskru ne veste, kaj bi si privoščili, Mitji ne manjka nasvetov: “Znani smo po domačih vinih, Refošk, Malvazija. Ponudimo bombardina, znani pa smo tudi po dobri kavi. Prihajamo iz dežele kave, smo blizu Trsta, zato je odlična kava nujna v ponudbi.”

Ko malo zapiha, je za Mariborčana to že slabo vreme

Medtem, ko zna biti zimska sezona prav lepa, pa se poleti karte povsem premešajo. Škrobar takrat dela v domačem Piranu, vendar je prepričan, da potencial Pohorja še zdaleč ni izkoriščen.

Konec meseca in februarja bo verjetno več slabega vremena in se bo povprečje poravnalo, za zdaj je pa še super. “Nam manjka predvsem poletna sezona, poletno dogajanje. Predvsem manjkajo tudi spalne kapacitete.”

Med tednom je smučarija taka, kakršna je, turistov namreč ni, ker nimajo kje prespati. Če bi bilo na destinaciji Areh 1000 postelj, bi se ljudje odločili 4-5 dni preživet tukaj. Kupili bi 4-5 dnevno karto in bi smučali  med tednom in predvsem ob dnevih, ko vreme ni čisto idealno.

Ker se Maribor razprostira ob vznožju Pohorja, je nanj mogoče “skočiti”, kadarkoli je vreme “popolno.” Škrobar ugotavlja, da smo domačini na vreme občutljivi. “Kadar je vreme lepo, je tudi ljudi ogromno. Takoj, ko je malo vetrovno, oblačno ali pa rahlo sneži, takrat gostov skoraj ni. Domač gost pride, ko je vreme idealno.”

Vremensko povprečje v sezoni pa po navadi ni prizanesljivo, ob običajnem letu je med 60-70% dni vreme, ki bi mu lahko rekli slabo.

Zaposluje predvsem kader iz Primorske: “V Piranu imam kader, ki zna delati in, ki v tem letnem času doma nima posla, zato pozimi pridejo z mano na Pohorje. Takih zaposlenih je okrog 90% vedno pa se najde tudi kdo iz tega dela, iz okolice.”

Kaj pa povezovanje?

Pozimi bi ogromno naredili z dodatnimi nastanitvami na Arehu in drugod po Pohorju. To predvsem pogrešajo gostje od drugod, kadar greš smučat izven regije za več dni, tudi ne ostaneš v sobi, če malce zapiha ali pade kaka snežinka.

Poletna sezona pa z izjemo kolesarjenja ne nudi skoraj nič dodatnih dejavnosti. “Potrebovali kake adrenalinske športe, manjka predvsem dogajanje,” meni Škrobar.

Na Pohorju asfalta ne rabimo, potem to ni več narava, kot bi jo ohranili. O povezavi Areha z Rogle po asfaltni cesti se mogoče pogovarjajo tisti, ki še nikoli niso obiskali Pohorja. Vprašam se, če načrtujejo asfaltirati pragozd, cesta bi peljala tudi čez smučišče.

Da bi destinacije povezali med seboj, se na Pohorju morda obetajo tudi dodatne poti: “Na Pohorju asfalta ne rabimo, potem to ni več narava, kot bi jo ohranili. O povezavi Areha z Rogle po asfaltni cesti se mogoče pogovarjajo tisti, ki še nikoli niso obiskali Pohorja. Vprašam se, če načrtujejo asfaltirati pragozd, cesta bi peljala tudi čez smučišče“, nad takimi posegi ogorčenja Škrobar ne skriva.

Rešitev, tudi za turizem vidi v drugačnem povezovanju. Denimo z enotno smučarsko karto za celotno Pohorje, dobro zastavljenim hotelirstvom: “Na Pohorju smo dobili novega hotelirja, ki je prevzel hotel Arena in mislim, da bomo kot destinacija z njegovim delom zelo zadovoljni. Dela namreč tudi na obali in odlično funkcionira.”

Če nekomu iz primorske rečeš, da si na Ruškem Pohorju, so zmedeni, nič jim ni jasno, kaj je zdaj to neko drugo Pohorje, a je to sploh na istem hribu, sprašujejo.

Meni tudi, da bi veliko naredili, če bi se Pohorje oglaševalo kot enotna planota in ne več kot Ruško, Hočko in Mariborsko: “Mi se nikoli nismo oglaševali kot Ruško Pohorje, ker ljudje izven tega območja, sploh ne ločijo. Če nekomu iz primorske rečeš, da si na Ruškem Pohorju, so zmedeni, nič jim ni jasno, kaj je zdaj to neko drugo Pohorje, a je to sploh na istem hribu, sprašujejo.”

Kot kaže bo v prihodnje povezovanja le nekoliko več in takrat bo podjetni Primorec, ki je zdaj že napol naturaliziran Štajerec,  tudi poleti kdaj pa kdaj skočil na ta naš breg.