Potem ko je Mestna občina Maribor konec maja letos poskrbela za zaprtje 111 let starega razglednega stolpa med Bolfenkom in Glažuto na Mariborskem Pohorju in si zdaj prizadeva za njegovo obnovo, o čemer smo poročali v članku Razgledni stolp tako nevaren, da je potreben celovite prenove, smo preverili, kateri razgledni stolpi v naši okolici pa so še odprti oziroma so v gradnji.
Po uradnih podatkih je v Sloveniji 17 razglednih stolpov, tisti, ki so odprti, pa so v glavnem dobro obiskani. To še posebej velja za najvišji stolp v Sloveniji, lendavski Vinarium, ki v višino meri 53,5 metra. Stolp, ki so ga odprli leta 2015 in ponuja pogled v štiri dežele: Slovenijo Madžarsko, Hrvaško in Avstrijo, vsako leto obišče okoli 100 tisoč ljudi, kar pomeni, da je v petih letih sprejel že več kot 446 tisoč ljudi.
Lendavski Vinarium, ena najzanimivejših turističnih atrakcij
Domačini Vinarium velikokrat imenujejo kar Pomurski Eifflov stolp, najvišji obisk pa dosega v času prvomajskih in velikonočnih praznikov. Tudi sicer se tam čez vse leto vrstijo številni dogodki, letos sicer zaradi novega koronavirsa nekaj manj, a vendar je stolp od 23. maja ponovno odprt.
Za dodatne informacije smo se obrnili na spletni medij Lendavainfo. Njihovi sodelavci uspešno zgodbo Vinariuma zelo dobro poznajo in jo redno spremljajo. Odgovore na naša vprašanja je podal Leon Novak:
Kakšen je vpliv stolpa na razvoj turistične dejavnosti v kraju?
»Glede na to, da gre za trenutno eno izmed najzanimivejših turističnih atrakcij, je temu primeren tudi obisk, a je, po mojem mnenju v startu (pred petimi leti), bil pričakovan večji efekt na turistično dejavnost v mestu nižje. Ne bom rekel, da je efekt slab, vendar želim poudariti, da turisti pridejo, si ogledajo stolp, spijejo kakšen “špricer,” pojejo kakšen langaš in se odpravijo naprej na pot«, pojasnjuje Novak in dodaja:« Torej, v mestu se ustavijo bolj malo, bolj malo pa imajo od tega tudi tukajšnje restavracije, gostilne. Večinoma se Lendava uporabi zgolj za tranzit do stolpa. Moram priznati, da več predvsem domačih turistov v mestu videvam sedaj, v času bonov.«
Kdaj bi se lahko investicija v vrednosti dobrih milijon 700 tisoč evrov povrnila?
Na to vprašanje Leon Novak, kot pravi, težko odgovori, saj ne pozna vseh prihodkov, pa tudi ne vseh stroškov ki nastanejo ob delovanju stolpa, v katere je vsekakor potrebno vključiti še vzdrževanje samega objekta. Dejstvo je, da Občina, kot lastnik objekta, po petih letih obveznosti do EU več nima, saj je bil projekt v trajanju petih let.
Kako koronavirus vpliva na obisk stolpa?
Razgledni stolp je krajši čas bil zaprt, a vendar se je kar hitro vnovič odprl. »Koronakriza po mojih zanesljivih informacijah ni vplivala ne na obisk in ne na poslovanje, saj je letošnjega avgusta bilo prodanih za kar 4.500 vstopnic več kot avgusta 2019. Trenutna številka obiskov se v tem trenutku giblje nekje okrog 450.000«, pojasnjujejo v Lendavainfo.
Kolikšen je delež obiskovalcev iz tujine oziroma odkod ti prihajajo?
»Na to vprašanje prav tako težko odgovorim, sem pa mnenja, da daleč najbolj prednjačijo domači (slovenski) gosti.«
Ne bom rekel, da je efekt slab, vendar želim poudariti, da turisti pridejo, si ogledajo stolp, spijejo kakšen “špricer,” pojejo kakšen langaš in se odpravijo naprej na pot.
Stolp lahko naenkrat sprejme do 50 obiskovalcev, ti pa se lahko nanj povzpnejo po 240 montažnih stopnicah ali s pomočjo dvigala. V pritličnem delu je za obiskovalce na voljo gostinski lokal, vključno s spominki in informativno točko, ob stolpu pa je v hiškah na voljo še lokalna kulinarična in vinska ponudba.
V Jeruzalemskih goricah zamudili priložnost za razgledni stolp
Zdaj pa še beseda dve o vodnem stolpu ali bolje rečeno opuščenem vodohranu na Jeruzalemu, v neposredni bližini Vinskega hrama Brenholc v občini Ljutomer. Omenjeni stolp bi lahko bil po mnenju mnogih velika turistična atrakcija v idiličnih Jeruzalemskih goricah, vendar je za kaj takega zdaj že prepozno. Občina Ormož je namreč skupaj z Občino Ljutomer ta stolp konec lanskega leta porušila, kar je pri delu občanov povzročilo precej negodovanja. V Štajerskem tedniku so takrat zapisali, da so se nekateri občani jezili, da gre za veliko škodo, saj bi opuščeni vodohran na eni izmed najvišjih razglednih točk v destinaciji Jeruzalem lahko izkoristili v turistične namene. Lahko bi ga preuredili v razgledni stolp.
Nekateri občani so se jezili, da gre za veliko škodo, saj bi opuščeni vodohran na eni izmed najvišjih razglednih točk v destinaciji Jeruzalem lahko izkoristili v turistične namene. Lahko bi ga preuredili v razgledni stolp.
Ormoški župan Danijel Vrbnjak je takrat pojasnil, da je bila takšna tudi želja občine, a da tega ni bilo mogoče uresničiti. Nanj smo, glede omenjenega vodohrana, tudi mi naslovili novinarska vprašanja. Odgovoril je, da je bil vodohran Jeruzalem v lasti Občin Ormož in Ljutomer. V letu 2014 je bil zaključen projekt Oskrba s pitno vodo v porečju Drave (2. sklop) – ormoško območje, po katerem je bil na drugi lokaciji 324/17 in 324/18 k.o. Plešivica zgrajen nov vodohran Jeruzalem, zato se star vodohran na lokaciji parc. št. 345/2 k.o. Plešivica ni uporabljal več.
Občini Ormož in Ljutomer sta večkrat poskušali doseči dogovor z lastnikom, da se bi star vodohran ohranil, a neuspešno.
»Ker je bil star vodohran lociran na zemljišču, ki ni bil v lasti Občin Ormož in Ljutomer, je lastnik zemljišča zahteval, da se objekt odstrani, saj je bil tik ob stanovanjski zgradbi«, pojasnjuje župan Vrbnjak in dodaja, da sta Občini Ormož in Ljutomer večkrat poskušali doseči dogovor z lastnikom, da se bi stari vodohran ohranil, a neuspešno. »Ideja je bila namreč, da se ga nameni za turistične namene kot razgledni stolp. Lastnik zemljišča je imel tudi odvetniško zastopanje.« Po porušitvi stolpa se je zemljišče vzpostavilo v prvotno stanje.
V Rogaški Slatini glede postavitve stolpa neenotni
V Rogaški Slatini pa je zgodba popolnoma drugačna. Tam si tamkajšnji župan prizadeva za gradnjo razglednega stolpa Kristal Rogaška, ki bi naj v višino meril kar 106 metrov.
Kot so sporočili iz občinske uprave, bo Kristal z višino 106 metrov najvišji stolp v državi, najvišji mestni stolp in hkrati najvišja stavba v Sloveniji. Ob stolpu bo urejenih več kot 50 novih parkirnih mest in 30 priključkov za javno izposojo koles.
»Stolp razvijamo po konceptu urbanega razgledišča – ta omogoča obisk vse dni v letu, tudi v slabem vremenu. To bo edini stolp v Sloveniji s kavarno na vrhu ter edini v naši državi, ki bo ponujal interaktivne vsebine, podprte s sodobno digitalno tehnologijo za popolno zadovoljstvo obiskovalca. Razgledni stolp Kristal s tremi etažami (pritličje in dve nadstropji) bo imel v skupnem obsegu 480 m2 bruto površin. Obiskovalcem bo na voljo tudi odprta strešna terasa bruto površine 139 m2. Do vrha se bo dalo povzpeti v manj kot 20 sekundah«, je pojasnil župan.
Stolp razvijamo po konceptu urbanega razgledišča – ta omogoča obisk vse dni v letu, tudi v slabem vremenu. To bo edini stolp v Sloveniji s kavarno na vrhu ter edini v naši državi, ki bo ponujal interaktivne vsebine, podprte s sodobno digitalno tehnologijo za popolno zadovoljstvo obiskovalca. Razgledni stolp Kristal s tremi etažami (pritličje in dve nadstropji) bo imel v skupnem obsegu 480 m2 bruto površin. Obiskovalcem bo na voljo tudi odprta strešna terasa bruto površine 139 m2. Do vrha se bo dalo povzpeti v manj kot 20 sekundah.
V najvišjem nadstropju stolpa je predvideno virtualno doživetje legende o Pegazu in zgodovinskih dogodkov. V navidezni resničnosti bo uporabnik lahko aktiviral različne osebnosti, ki so pomembno vplivale na razvoj kraja, zdravilišča in turizma.
Ob razglednem stolpu Kristal bo izveden projekt nadhod Sonce, ki bo povezoval staro zdraviliško jedro s Tržaškim hribom. S tem bo lokalna skupnost pridobila nove kolesarske in sprehajalne poti ter nova parkirišča izven centra mesta, so pojasnili v občinski upravi.
Vložek bi se lahko povrnil v osmih letih
Ocenjena vrednost projekta Razgledni stolp Kristal znaša 2,1 milijona evrov, sredstva pa naj bi zagotovili iz naslova turistične takse in namenskih donacij gospodarskih subjektov, ki projekt podpirajo, ter iz drugih lastnih sredstev občine. Povračilo vloženih sredstev načrtujejo v 8 letih od začetka poslovanja, ki je predvideno v letu 2022. S stolpom se bosta odprli dve novi delovni mesti, načrtovanih je tudi 15 posrednih novih zaposlitev.
Projekt bo, tako so prepričani v občinski upravi, na letni ravni ustvaril vsaj 300.000 evrov prihodkov v občinski proračun, po odbitku stroškov pa bodo lahko vsako leto za razvoj turizma dodatno namenili vsaj 100.000 evrov.
Nasprotniki postavitve stolpa vložili zahtevo za referendum
Če na eni strani slatinski župan Branko Kidrič meni, da bi nova pridobitev pripomogla k promociji turistične destinacije doma in v tujini in vplivala tudi na povečan obisk ostalih kulturnih in turističnih znamenitosti v Rogaški Slatini, pa vsi nad gradnjo niso tako navdušeni in glede tega megalomanskega projekta zahtevajo celo referendum.
Pobudnica referenduma Eva Žgajner je za Maribor24 pojasnila: »Gradnji stolpa sicer res nasprotujem, a še bolj pomembno se mi zdi, da pride do referenduma. Da se lahko Slatinčani sami odločimo, če res želimo, da pride do realizacije tega megalomanskega projekta, saj se o njem v zadnjih letih pri nas ogromno govori, mnenja pa so deljena. Večino moti predvsem lokacija – gradnji razglednega stolpa v kotlini vsekakor tudi sama nasprotujem.«
Gradnji stolpa sicer res nasprotujem, a še bolj pomembno se mi zdi, da pride do referenduma. Da se lahko Slatinčani sami odločimo, če res želimo, da pride do realizacije tega megalomanskega projekta, saj se o njem v zadnjih letih pri nas ogromno govori, mnenja pa so deljena. Večino moti predvsem lokacija – gradnji razglednega stolpa v kotlini vsekakor tudi sama nasprotujem.
Dodaja, da imajo v Rogaški Slatini kar nekaj razglednih točk, ki so v zadnjih desetletjih propadale. »Če že vlagamo javni denar v turizem in si želimo razgledišča, je gotovo bolj smiselno obnoviti katerega od že obstoječih. Občane bi najbrž razveselila obnova stolpa na Janini in ureditev sprehajalnih poti, saj je ta hrib med domačini še vedno zelo priljubljena točka, če bi se ga primerno uredilo, pa bi lahko tja vabili tudi turiste.« V nadaljevanju Žgajnerjeva pojasnjuje, da je Janina res v zasebni lasti, je pa Občina, po njenih besedah, že dvakrat imela možnost izkoristiti predkupno pravico in postati lastnica Janine, pa ni prišlo do tega. Omenja tudi Zdraviliški park, ki so ga prav tako imeli možnost kupiti, pa se kljub pol milijonskemu vložku za to niso odločili, in sedaj s parkom, najpomembnejšo znamenitostjo Rogaške Slatine, upravlja ruski poslovnež Sergei Katsiev, ki ima, tako Žgajnerjeva, v lasti tudi Zdraviliški dom s Kristalno dvorano, danes poznan kot Grand hotel, pa še terme, Rogaško Riviero, torej skupno tri zelo pomembne slatinske objekte, za nakup katerih občina nikoli ni kazala interesa.
»Razen tega nasprotujem(o) gradnji stolpa tudi zaradi spremljevalnih projektov – nadhoda Sonce in Evropskega orglarskega centra. O slednjem se je v preteklosti veliko govorilo, sedaj pa ne vemo, če ima izvajalec projekt sploh še namen realizirati.. Nadhod Sonce pa se mi zdi povsem nepotreben zaradi tega, ker bo omogočal prečkanje ceste, katero ljudje vsak dan brez težav prečkajo, poleg tega naj bi bil namenjen tudi kolesarjem, a bi potekal nad že obstoječo kolesarsko stezo, ki jo imamo v Rogaški Slatini in jo vidim kot eno najpomembnejših pridobitev kraja v zadnjih desetletjih, saj nas povezuje z bližnjim Podčetrtkom in privabi marsikaterega kolesarja.«
Na Občino Rogaška Slatina so v ponedeljek, 19. oktobra pobudniki vložili zahtevo za referendum o postavitvi razglednega stolpa Kristal, priložili so tudi 542 podpisov v podporo referendumu. Kot je sporočila predstavnica pobudnikov Eva Žgajner, je slatinski župan Branko Kidrič predlagal, da bi bil referendum 13. decembra.
Tretji in po mnenju Eve Žgajner najpomembnejši razlog pa je ekonomski elaborat, ki zaenkrat še ni bil predstavljen javnosti. Odlok o spremembi prostorskega načrta se je sprejelo, ne da bi se naredilo ekonomsko računico, in še danes vemo o tem bore malo. »Župan je na tiskovni konferenci razkril, da naj bilo od stolpa letno najmanj 100.000 €, kar se mi pri tako dragi investiciji vsekakor ne zdi veliko.Več kot 20 let bo torej trajalo, da se pokrije 2,1 milijonska naložba. 1/3 naj bi sicer prispevali privatniki, ki gradnjo podpirajo, a se je zgolj ena privatnica tudi izpostavila. Od privatnikov, ki so dobili ponudbo za sodelovanje, pa sem sicer izvedela, da ta ponudba ni vsebovala nobenih številk – privatniki naj bi dali podporo, a ne vejo, koliko naj bi kdo od njih prispeval. Del denarja naj bi glede na županove besede prišel od projekta, za katerega je občina nepričakovano dobila evropska sredstva. Vendar pa pogodba zavezuje občino, da neporabljen denar vrne, tako da se sprašujem, če je sploh legalno, da ga še ima na računu, kaj šele, da ga vlaga drugam?«
Na Občino Rogaška Slatina so v ponedeljek, 19. oktobra pobudniki vložili zahtevo za referendum o postavitvi razglednega stolpa Kristal, priložili so tudi 542 podpisov v podporo referendumu. Kot je sporočila predstavnica pobudnikov Eva Žgajner, je slatinski župan Branko Kidrič predlagal, da bi bil referendum 13. decembra.