Občina Cerkvenjak, ki je bila z zakonom uveljavljena 22. novembra 1998 v jugozahodnem delu nekdanje lenarške občine, ima danes okoli 2 tisoč 80 prebivalcev. Kraj odlikuje ugodna prometna lega (izvoz z avtoceste) v smeri proti Lenartu, Ptuju, Ljutomeru in Gornji Radgoni. Občina je v zadnjih letih v razvojnem smislu zelo napredovala, veliko proračunskega denarja namenja novim projektom in investicijam, uspešno črpa državna in evropska sredstva. Vse bolj pa Cerkvenjak spoznavajo tudi obiskovalci od drugod in prav turizem je področje, ki mu v tej slovenjegoriški občini namenjajo veliko pozornosti.

Marsikdo je presenečen, ko izve, da imajo v Cerkvenjaku pravo malo letališče oziroma vzletišče

Kot posebnost Cerkvenjaka lahko izpostavimo vzletišče v Čagoni, s katerim upravlja Aeroklub Sršen Cerkvenjak. Ta je nastal leta 2001, v treh sekcijah (letalski, modelarski in sekciji motornih padalcev) pa združuje okoli 60 članov, med njimi je 20 pilotov.
Vzletišče ima travnato stezo za vzletanje in pristajanje zrakoplovov, predvsem ultralahkih in drugih manjših letal, motornih zmajev ter motornih padalcev. Ob glavni stezi (v smeri jugo-vzhod) je še manjše, tako imenovano modelarsko vzletišče, v dolžini 250 in širini 20 metrov, ki ga v prvi vrsti uporabljajo člani modelarske sekcije.

Vzletišče ima travnato stezo za vzletanje in pristajanje zrakoplovov, predvsem ultralahkih in drugih manjših letal, motornih zmajev ter motornih padalcev.

Vito Kraner, tajnik Aerokluba Sršen Cerkvenjak, je povedal, da je steza sedaj dolga 700 metrov, kar pa ne zadostuje za večja letala, zato je bodo podaljšali še za 200 metrov. Projekt bi lahko realizirali že v prihodnjem letu, finančna sredstva, po oceni gre za več kot pet tisoč evrov, pa bosta zagotovila Aeroklub Sršen in Občina Cerkvenjak. »Sedaj urejamo še lastniška razmerja za novi del steze, ki bo, tako kot obstoječa pista, v dolgoročnem najemu. Aeroklub je namreč najemnik tega dela zemljišča, katerega solastnik je tudi Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov.«

V hangarju je trenutno šest ultralahkih plovil

Zraven travnate steze je hangar za hrambo letal in drugih letalnih naprav, ki ima zanimivo zgodovino. Gre za namenski objekt – ruski vojaški hangar. Ko so ga kupili, sprva sploh niso vedeli, kam bi ga postavili, nato pa so vendarle našli in odkupili primerno zemljišče v Čagoni in ga leta 2011, potem ko so pridobili vsa potrebna dovoljenja, postavili na sedanje mesto. »Šlo je za zasebne vložke šestih članov aerokluba, zraven pa je še en solastniški delež s strani kluba. Brez vložka članov klub sam nikakor ne bi zmogel te investicije in s tem tudi takšnega razvoja, kot ga je bil klub deležen.«

V hangarju je trenutno šest ultralahkih plovil; trije motorni zmaji in tri ultralahka letala – češki Sting, italijanski Tecnam in italijanski Storch. Letala v glavnem uporabljajo za tekmovanja, lahko pa z njimi izvedejo tudi dogovorjen let.

V hangarju je trenutno šest ultralahkih plovil; trije motorni zmaji in tri ultralahka letala – češki Sting, italijanski Tecnam in italijanski Storch. Letala v glavnem uporabljajo za tekmovanja, lahko pa z njimi izvedejo tudi dogovorjen let. “V teh naših letalih lahko peljemo le enega potnika. Pilot sedi na levi strani, potnik pa na desni,” je pojasnil Kraner in dodal: «Za uradno taksiranje pa se uporabljajo večja letala, PPL kategorije, ki jih v času našega Letalskega dne v mesecu juniju zagotovi Letalski center Maribor. S takšnimi letali lahko panoramske polete opravi tudi cela družina. Letalski dan je namenjen druženju pilotov in ljubiteljev letenja in takrat izvajamo tudi panoramske polete. V nebo v enem dnevu popeljemo tudi med 150 do 200 ljudi.«

Motornega zmaja krmilimo s spreminjanjem težišča

Janko Raner iz občine Lenart je eden izmed aktivnih članov cerkvenjaškega aerokluba in je tik pred tem, da bo samostojno poletel z motornim zmajem, katerega posebnost je, da se ga krmili s spreminjanjem težišča. Takšen zmaj ima 40-litrski rezervoar za gorivo – gre za neosvinčen 95-oktanski bencin, povprečna poraba pa znaša okoli 10 litrov na uro. Tudi zmaj je dvosedežno ultralahko plovilo, v katerem se poleg pilota lahko pelje en potnik, v času izobraževanja pa inštruktor letenja.

Z ultralahkimi letali letijo tudi pozimi

»Vedno se pristaja in poleta proti vetru, na način, da plovila veter ne potiska, ampak mu daje upor. Več vetra v krila  predstavlja večji vzgon in s tem letenje,« je pojasnil Vito Kraner in dodal, da je najlepše leteti v zimskem času, ker je takrat zrak najgostejši in najbolj miren.  Če je pozimi zmrznjen sneg na vzletišču in se gume ne pogrezajo, potem lahko letalo normalno poleti. Takih dni oziroma priložnosti je sicer zelo malo. Nekateri aeroklubi imajo tradicijo, tako Kraner, da poletijo za Silvestrovo.

Najlepše je leteti v zimskem času, ker je takrat zrak najgostejši in najbolj miren.  Če je pozimi zmrznjen sneg na vzletišču in se gume ne pogrezajo, potem lahko letalo normalno poleti.

Ultralahka letala lahko sicer letijo v povprečju tudi do višine 15 tisoč ft (čevljev) kar je približno 4 tisoč 500 metrov, merska enota za hitrost pa so vozli (če denimo letalo leti s hitrostjo 100 vozlov, to pomeni 185 kilometrov na uro). Skupna obremenitev ultralahkih letal je lahko do 450 kilogramov, v to težo pa so všteti pilot in potnik (vsak izmed njiju lahko tehta do 90 kilogramov), gorivo in masa letala.

Letala imajo vgrajeno posebno padalo, njihov doseg pa je tudi do tisoč kilometrov

V primeru odpovedi motorja plovilo jadra po nebu, pilot pa mora poiskati najbolj ustrezno mesto za pristanek. Pri tem je pomemben podatek, da imajo ultralahka letala, ki tehtajo okoli 200 kilogramov, vgrajeno posebno padalo v velikosti 90 kvadratnih metrov, ki nosi celotno letalo.

Zanimiv je odgovor na vprašanje, kam lahko z enim rezervoarjem goriva poletimo najdlje z ultralahkim letalom češkega proizvajalca Sting. »Iz vzletišča v Cerkvenjaku tudi npr. do Švice ali Nemčije in nazaj, kar je okoli 1000 kilometrov.«
Vito Kraner pravi, da je tudi sam z ultralahkih letalom že poletel npr. v Benetke, v sosednjo Italijo: »Najprej sem izdelal načrt poti, nato sem pol ure pred odhodom seznanil kontrolo letenja s svojim manevrom. Po poletu z vzletišča v Cerkvenjaku sem se v Mariboru oglasil kontroli letenja in ji sporočil pričetek leta in svoje namere. Kontrola letenja mi je nato sporočila štirimestno število, posebno kodo za transponder, s pomočjo katere kontrolor sledi pilotu v zraku, ga usmerja na cilj in opozarja na morebitna druga letala in nevarnosti. V primeru leta v Benetke me je do Slovenskih Konjic spremljal mariborski kontrolor, nato me je prevzel ljubljanski, s katerim sem letel do italijanske meje. Tam sem vzpostavil stik z italijansko kontrolo letenja, ki me je vodila do cilja.«

Pilot praviloma pred vsakim letom, razen znotraj lokalnega G-prostora, najavi mariborski kontroli letenja svoj polet, še prej mora natančno pregledati plovilo oziroma izvesti predpoletni pregled.

Piloti iz Cerkvenjaka torej koristijo kontrolo letenja zračnega prometa v Mariboru. »Pilot praviloma pred vsakim letom, razen znotraj lokalnega G-prostora, najavi mariborski kontroli letenja svoj polet, še prej pa mora natančno pregledati plovilo oziroma izvesti predpoletni pregled,” je še povedal Vito Kraner.

Polet od Cerkvenjaka do Benetk stane 120 evrov

In kolikšni so stroški takšnega poleta v Benetke? »Na tamkajšnjem letališču sem za pristanek in parkiranje letala za dve uri plačal 30 evrov. Na letu v Benetke, ki je v obe smeri trajal tri ure, sem porabil cca. 45 litrov 100-oktanskega neosvinčenega bencina. Strošek goriva je skupaj z najemom letala znesel okoli 90 evrov, če temu prištejem še pristanek v Benetkah, me je let iz Cerkvenjaka do Italije stal 120 evrov.«

Dolgoročna vizija občine Cerkvenjak je, da bi na njihovo vzletišče prileteli turisti

»Nekoliko bolj premožni avstrijski, češki in nemški turisti, ki imajo svoja letala, velikokrat z njimi letijo v hrvaško Dalmacijo. Slovenija jim predstavlja približno polovico poti in je zato idealna za pristanek, da si poloti odpočijejo in morda dotočijo gorivo. Zakaj ne bi ti turisti pristali na vzletišču v Čagoni? Če bi jih ustrezno sprejeli in jim nudili prave informacije, bi lahko v naših krajih ostali še kak dan ali dva,” razlaga Kraner in dodaja, da se dogovarjajo z izletniško kmetijo Firbas in drugimi turističnimi ponudniki.  “Turiste bi lahko z vzletišča s kombijem odpeljali na kmetijo, jih tam gostili, jim ponudili električna kolesa, s katerimi bi se popeljali po okolici. To je naša strategija na področju turizma. Temu se reče letalski turizem, ki je večini še vedno nepoznan. Naše sosednje države so sicer znane po visokih letalskih pristojbinah, kar je tudi razlog, da turisti na avstrijskih letališčih ne pristajajo.«

Zakaj ne bi ti turisti pristali na vzletišču v Čagoni? Če bi jih ustrezno sprejeli in jim nudili prave informacije, bi lahko v naših krajih ostali še kak dan ali dva.

Da bodo morebitni turisti z letali lahko dejansko varno pristajali v Cerkvenjaku, načrtujejo podaljšanje steze za 200 metrov. To je en razlog, drugi razlog za podaljšanje pa je v občasnem izvajanju protitočne obrambe. »Protitočno letalo, napolnjeno s srebrovim jodidom, ki poleti z mariborskega letališča, se v določenih primerih, denimo zaradi močne nevihte, ne more vrniti v Maribor. V tem primeru bi lahko pristalo v Cerkvenjaku. Če pa je v Mariboru napovedano močno neurje, bo protitočno letalo lažje poletelo z našega vzletišča. To letalo lahko sicer vzleta in pristaja že na obstoječi 700-metrov dolgi pisti, vendar bi v primeru dodatnih 200 metrov, to počelo bistveno bolj varno.”

Občina Cerkvenjak podpira prizadevanja Aerokluba Sršen Cerkvenjak

Projekt podaljšanja vzletišča podpirajo tudi v občinski upravi v Cerkvenjaku. Tamkajšnji župan Marjan Žmavc je povedal: “V naši neposredni bližini so recimo uredili glamping v sosednji občini Sveti Jurij ob Ščavnici ob Blaguškem jezeru, kmalu pa naj bi tudi v naši občini, v Andrencih, eden od občanov postavil glamping center. Sicer pa so za turiste na voljo tudi številne nastanitve na izletniških oziroma turističnih kmetijah.

 V naši neposredni bližini so recimo uredili glamping v sosednji občini Sveti Jurij ob Ščavnici ob Blaguškem jezeru, kmalu pa naj bi tudi v naši občini, v Andrencih, eden od občanov postavil glamping center. Sicer pa so za turiste na voljo tudi številne nastanitve na izletniških oziroma turističnih kmetijah.

V Cerkvenjaku pa se ustavi tudi veliko domačih in tujih turistov z avtodomi, saj je Občina v Brengovi, ob izvozu z avtoceste, v sodelovanju z lokalnim trgovcev in gostincem Romanom Plojem uredila postajališče za avtodome.

Cerkvenjak je prepoznaven tudi po kulturnih in naravnih znamenitostih

Občina Cerkvenjak se ponaša tudi s številnimi kulturnimi znamenitostmi; cerkvijo sv. Antona, doprsnim kipom generala Rudolfa Maistra, Hauzerjevo zbirko čebelnjakov, muzejsko zbirko Feliksa Rajha, skulpturo Ovtarja, spominskim obeležjem zavezniškim letalcev na Vanetini, več ostalimi spomeniki, kapelami, križi, …
Med naravnimi znamenitostmi velja omeniti: izvir Lübe vodice v Andrencih, rimske gomile, potomko najstarejše trte na svetu, župetinški hrast s 7-metrskim obsegom debla.

Vse več obiskovalcev Cerkvenjak pozna tudi po dvojnem kozolcu ali toplarju, ki so ga v Andrencih zgradili pod okriljem Štajerskega inovacijskega centra

Vse več obiskovalcev Cerkvenjak pozna tudi po dvojnem kozolcu ali toplarju, ki so ga v Andrencih zgradili pod okriljem Štajerskega inovacijskega centra. Gradnja je stala okoli 50 tisoč evrov, projekt Ovtar pod kozolcem pa je bil sofinanciran iz Evropskega sklada za razvoj podeželja preko lokalne akcijske skupine LAS Ovtar Slovenskih goric. Gre za učilnico v naravi, saj so pod streho kozolca pripravili že številne dogodke in aktivnosti.

Kljub epidemiji je občino obiskalo veliko turistov

Občino Cerkvenjak je v letošnjem letu – kljub ukrepom zaradi novega koronavirusa – obiskalo veliko turistov.  Kot so sporočili iz tamkajšnjega turistično informacijskega centra, so obiskovalci v tej slovenjegoriški občini, ki ima nekaj več kot 2 tisoč prebivalcev, unovčili 890 turističnih bonov v skupni vrednosti dobrih 107 tisoč evrov. Do konca avgusta so v Cerkvenjaku zabeležili 2516 nočitev, medtem ko so jih v celotnem lanskem letu našteli 2306. Posledično v občinski upravi beležijo povečan priliv iz naslova turistične takse, ki jo letos skupaj z dodatnimi proračunskimi sredstvi namenjajo za ponovno izdajo lokalnega turističnega vodiča, sofinanciranje turističnih prireditev, dejavnost vinske kraljice, ureditev prehoda čez potok pri Lΰbi vodici na Klopotčevi učni poti in za sofinanciranje različnih projektov, kot so Glamur in Genus am Flus.

Obiskovalci so v tej slovenjegoriški občini, ki ima nekaj več kot 2 tisoč prebivalcev, unovčili 890 turističnih bonov v skupni vrednosti dobrih 107 tisoč evrov. Do konca avgusta so v Cerkvenjaku zabeležili 2516 nočitev, medtem ko so jih v celotnem lanskem letu našteli 2306.

»Za prihodnje leto denimo načrtujemo interaktivno tablo na dotik, ki jo bomo namestili na občinsko stavbo na novo urejenem trgu. S pomočjo zaslona bodo turisti pridobili vse potrebne informacije o naši občini, zlasti o turistični ponudbi«, je še povedal župan Marjan Žmavc. Ob tem bo občina pomagala pri nakupu opreme, ki jo člani društva Krdebač potrebujejo za prikazovanje rimske zgodovine (rimski legionarji) in kulture. Omenjeno društvo tudi promovira rimsko gomilno grobišče v Arheloškem parku v Brengovi.