Slovenski trg dela v nekaj pogledih precej izstopa, tako v pozitivno kot v negativno smer. Katera zanimiva dejstva velja izpostaviti?

1. Slovenija ima eno izmed najnižjih stopenj brezposelnosti v Evropski uniji

Po podatkih Eurostata je bila stopnja brezposelnosti v Sloveniji v novembru 2023 4,1 odstotka, kar je bilo za 2,6 odstotne točke nižje kot v novembru 2022 in za 3,4 odstotne točke nižje kot v povprečju Evropske unije. Slovenija je tako imela četrto najnižjo stopnjo brezposelnosti med 27 članicami EU, za Češko, Poljsko in Madžarsko.

Vzroki za nizko stopnjo brezposelnosti v Sloveniji so večplastni. Med njimi so gospodarska rast, ki je spodbudila povpraševanje po delavcih, strukturne reforme, ki so povečale prožnost trga dela, aktivne politike zaposlovanja, ki so pomagale brezposelnim pri iskanju dela, in migracije, ki so prinesle nove delovne sile. Vendar pa nizka stopnja brezposelnosti ne pomeni, da je trg dela v Sloveniji brez težav. Med njimi so pomanjkanje kvalificiranih delavcev, prekarnost dela, neenakost med spoloma, staranjem prebivalstva in digitalizacijo.

2. Slovenija ima eno izmed najvišjih stopenj zaposlenosti starejših delavcev v Evropski uniji

Po podatkih Eurostata je bila stopnja zaposlenosti oseb, starih od 55 do 64 let, v Sloveniji v tretjem četrtletju 2023 62,8 odstotka, kar je bilo za 5,4 odstotne točke več kot v tretjem četrtletju 2022 in za 9,1 odstotne točke več kot v povprečju Evropske unije.

Slovenija je tako imela drugo najvišjo stopnjo zaposlenosti starejših delavcev med 27 članicami EU, za Švedsko. Stopnja zaposlenosti je merilo, ki kaže delež aktivnega prebivalstva, ki je zaposleno. Višja stopnja zaposlenosti pomeni večjo produktivnost in manjšo odvisnost od socialnih transferjev.

Vzroki za visoko stopnjo zaposlenosti starejših delavcev v Sloveniji so povezani z demografskimi spremembami, reformami pokojninskega sistema in spremembami vrednot in pričakovanj. Slovenija se sooča s staranjem prebivalstva, kar pomeni, da se delež starejših v skupni populaciji povečuje, medtem ko se delež mlajših zmanjšuje.

To ima negativen vpliv na razmerje med delovno aktivnim in neaktivnim prebivalstvom, ki je pomemben kazalnik ekonomske vzdržnosti. Zato je bilo potrebno reformirati pokojninski sistem, ki je podaljšal upokojitveno starost in spodbudil daljše ostajanje v delovnem procesu.

3. Slovenija ima eno izmed najnižjih stopenj neenakosti med spoloma na trgu dela v Evropski uniji

Po podatkih Eurostata je bila stopnja neenakosti med spoloma na trgu dela v Sloveniji v letu 2022 6,7 odstotka, kar je bilo za 3,3 odstotne točke nižje kot v letu 2021 in za 10,2 odstotne točke nižje kot v povprečju Evropske unije. Slovenija je tako imela najnižjo stopnjo neenakosti med spoloma na trgu dela med 27 članicami EU.

Vzroki za nizko stopnjo neenakosti med spoloma na trgu dela v Sloveniji so povezani z zgodovinskimi, kulturnimi, izobraževalnimi in zakonodajnimi dejavniki. Slovenija ima dolgo tradicijo visoke udeležbe žensk v trg dela, ki izhaja iz socialističnega obdobja, ko je bila zaposlenost žensk spodbujana in cenjena.

Slovenija ima tudi visoko stopnjo izobrazbe žensk, ki presegajo moške po deležu visokošolsko izobraženih, hkrati pa ima Slovenija tudi napredno zakonodajo, ki zagotavlja enake pravice in možnosti za moške in ženske na trgu dela, kot so enako plačilo za enako delo, enak dostop do zaposlitve, usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, varstvo pred spolnim nadlegovanjem in nasiljem.

4. Slovenija ima eno izmed najvišjih stopenj prekarnosti dela v Evropski uniji

Po podatkih Eurostata je bila stopnja prekarnosti dela v Sloveniji v letu 2022 13,9 odstotka, kar je bilo za 1,1 odstotne točke več kot v letu 2021 in za 3,9 odstotne točke več kot v povprečju Evropske unije. Slovenija je tako imela peto najvišjo stopnjo prekarnosti dela med 27 članicami EU, za Španijo, Poljsko, Hrvaško in Ciprom.

Stopnja prekarnosti dela je merilo, ki kaže delež zaposlenih, ki imajo nestandardne ali negotove oblike zaposlitve, kot so začasna, delna, agencijska, samozaposlena ali neformalna dela. Višja stopnja prekarnosti dela pomeni manjšo varnost in kakovost dela, nižje plače in socialne pravice, večje tveganje za revščino in socialno izključenost, slabše zdravje in zadovoljstvo z delom.

Vzroki za visoko stopnjo prekarnosti dela v Sloveniji so povezani z gospodarsko krizo, ki je prizadela trg dela v letih 2008-2013, tehnološkim razvojem, ki je spremenil naravo dela in povzročil pojav novih oblik dela, kot so platformsko, digitalno in oddaljeno delo, in zakonodajnimi spremembami, ki so omogočile večjo prožnost trga dela, a tudi zmanjšale zaščito delavcev. Prekarnost dela je posebej problematična za mlade, ženske, migrante, manj izobražene in ranljive skupine, ki imajo težje dostop do stabilnih in kakovostnih delovnih mest.

5. Slovenija ima eno izmed najnižjih stopenj digitalnih kompetenc na trgu dela v Evropski uniji

Po podatkih Eurostata je bila stopnja digitalnih kompetenc na trgu dela v Sloveniji v letu 2022 51,6 odstotka, kar je bilo za 0,4 odstotne točke manj kot v letu 2021 in za 7,9 odstotne točke manj kot v povprečju Evropske unije. Slovenija je tako imela četrto najnižjo stopnjo digitalnih kompetenc na trgu dela med 27 članicami EU, za Bolgarijo, Romunijo in Grčijo.

Vzroki za nizko stopnjo digitalnih kompetenc na trgu dela v Sloveniji so povezani z nezadostnim vlaganjem v digitalno infrastrukturo, opremo in povezljivost, neustreznim izobraževanjem in usposabljanjem za digitalne veščine, nizko ozaveščenostjo in motivacijo za uporabo digitalnih tehnologij, in digitalnim razkorakom med različnimi generacijami, regijami in sektorji.