Pogosto je ženskam prepuščena odgovornost za kontracepcijo, pri čemer mnogi moški kot opravičilo navajajo pomanjkanje “priročnih” moških kontracepcijskih metod, kot so na primer hormonske tabletke.
Tradicionalne metode moške kontracepcije že dolgo vključujejo vzdržnost, nevaginalni izliv, kondome in vasektomijo, pri čemer zadnji dve predstavljata fizične metode preprečevanja dostopa sperme do mesta oploditve. Kljub temu zanesljive metode za moško kontracepcijo niso vedno reverzibilne, predvsem edina zanesljiva metoda, vasektomija, niti ni temu namenjena.
Tradicionalne metode moške kontracepcije
Učinkovitost, varnost, preprostost in sprejemljivost vazektomije kaže, da bi bila reverzibilna metoda blokade semenskih vodov privlačna možnost moške kontracepcije. Kljub obetavnim začetnim ugotovitvam je tehnika reverzibilne vazektomije z injekcijami polimerov pokazala manjšo učinkovitost kot tradicionalna vazektomija. Na injekcijo hidrogela v semenska voda, ki bi le-ta zamašila in onemogočila prehod semenčic, bo potrebno počakati, da bodo klinične študije in regulativne odobritve zaključene.
Že dolgo je znano, da lahko tudi kratkotrajno povišanje temperature testisov zavira zorenje semenčic, medtem ko lahko vztrajno povišanje prispeva k moški neplodnosti. Visoko inovativen eksperimentalni pristop je injekcija nanodelcev železovega oksida, ki se kopičijo v testisu, kjer jih je mogoče aktivirati z zunanjim izmeničnim magnetnim poljem za ustvarjanje segrevanja testisov; vendar pa je treba še dokazati varno klinično uporabo, zlasti reverzibilnost.
Cepivo za prekinitev plodnosti pri moških že dolgo buri zanimanje. Sperma ima posebnosti znotraj zaščitenega dela semenčnih vodov, ki se imenuje adluminalni prostor, in te posebnosti ostanejo prisotne po obdobju, ko imunski sistem razvije toleranco do lastnih celic. To pojasnjuje, zakaj sperma lahko povzroči avtoimunske odzive. Avtoimunost sperme lahko prispeva k težavam pri zanositvi in se pojavlja pri približno 7% neplodnih moških, ki sicer niso bolni zaradi vnetja mod oziroma orhitisom. Obstajajo poskusi ustvarjanja cepiva proti spermijem, ki bi ciljalo na antigene, vključene v proces oploditve, vendar te še niso bile preizkušene pri ljudeh.
Kontracepcijsko cepivo, ki je delovalo na zelo podoben način, je uporabljalo sintetični progesteron za zaustavitev proizvodnje spermijev in sintetični testosteron za ublažitev neželenih učinkov. Injekcije so se izkazale za izjemno učinkovite in to podobno učinkovitosti ženske tabletke, ampak so bile nadaljne raziskave prekinjene predčasno, saj so menili, da bi bili hormonski stranski učinki za moške nesprejemljivi.
Med stranskimi učinki so bili akne, glavoboli, utrujenost in spremembe v spolni zmošnosti, torej enaki stranski učinki kot pri hormonskih tabletah za ženske. Kako resni ali hudi so ti stranski učinki, se različno ocenjuje med različnimi raziskovalci in samimi moškimi. 75% udeležencev študije je bilo zadovoljnih, da nadaljuje kljub stranskim učinkom; to je verjetno primerljivo s situacijo pri ženskah, ki prenehajo uporabljati hormonsko kontracepcijo zaradi stranskih učinkov.
Razvile pa so se različne vrste “moških tablet”. Zgodnja različica je vsebovala samo sintetični progesteron in zahtevala vsadek za sproščanje testosterona ter ublažitev neželenih učinkov. Nedavno so v ZDA nekatere moške peroralne kontracepcijske tablete uspešno prestale zgodnje preizkuse. Te so povzročile upad hormonov za proizvodnjo spermijev, pri čemer so se pojavili nekateri stranski učinki, kot so akne, utrujenost in glavoboli. Kljub temu noben udeleženec ni prekinil preskusa zaradi stranskih učinkov.
V 20. stoletju je bila tržena raznovrstna skupina reverzibilnih in visoko zanesljivih ženskih hormonskih kontracepcijskih metod. Da bi moškim omogočili enakomernejšo delitev bremen in koristi načrtovanja družine, morajo biti na voljo učinkovitejše reverzibilne metode moške kontracepcije.