Intervju objavljamo v sodelovanju z uredništvom športnega magazina Športni upi.

Že res, da marsikdo twirlinga in predstav mažoret ne bi uvrstil med športne panoge, a si pravih športnih tekem brez njih praktično ne moremo predstavljati. Mična dekleta, ki ob dobri glasbi spretno vrtijo palčke ter sinhrono poplesujejo na številne koreografije, obiskovalcem še kako krajšajo čas med tajmavti in polčasi. Vendar se osemnajstletna Lana Žabčič ne bi strinjala povsem s tem opisom, saj se sama udeležuje številnih tekmovanj, ker je za dobre rezultate potrebno veliko odrekanja. Če potrebujete dodatne dokaze, da gre za resno športno panogo, preberite naslednje vrstice.

Športna panoga in kdaj si začela trenirati?

Moja športna panoga sta twirling in mažorete. Treninge sem začela obiskovati že, ko sem imela samo pet let. Takrat sem hodila v vrtec in obiskovala skupino imenovano Plesni vrtec.

Kaj sploh je twirling?

Twirling je mlada športna panoga, ki združuje prvine elementov s palico, akrobatike, plesa in baleta.

Kdo so mažorete?

Mažorete so punce, ki ob spremljavi glasbe korakajo in uporabljajo plesno tehniko in elemente s palico. Med nastopi jih ponavadi vidite ob spremljavi pihalne godbe. V sodobnem času na tekmovanjih, npr. državnem, evropskem in svetovnem, pa se je glasba zelo spremenila in zaplešejo tudi ob različnih zvrsteh glasbe, ki si jo lahko določijo same.

Kdo te je navdušil za ta šport?

Za ta šport me je, ko sem še bila majhna punčka, navdušila trenerka Anita Omerzu in pa moja sestra Alja, ki je prav tako trenirala twirling.

Cilji in pričakovanja za prihodnost?

V prihodnje si želim vztrajati še naprej v tem športu in tudi vse svoje znanje predajati naprej mlajšim upom. Že zdaj pomagam pri koreografijah in sem tudi trenerka mažoret.

Tvoji dosežki oziroma rezultati?

Lahko se pohvalim s kar nekaj dosežki. Ponosna sem, da sem večkratna državna prvakinja v twirlingu in mažoretah. Leta 2012 sem se prvič udeležila Evropskega tekmovanja mažoret v Franciji in zasedla 3. mesto v kategoriji solo. Kasneje sem bolj vztrajala v mažoretah, saj sem se tam počutila ”bolj domače”. Leta 2013 na Češkem in leta 2014 v Romuniji sem se prav tako udeležila Evropskega prvenstva in na obeh prvenstvih zmagala v kategoriji solo ter tako dobila naziv evropske prvakinje.Leta 2015 sem se udeležila Grand Prix tekmovanja v Moskvi od koder sem se domov vrnila s tremi zlatimi medaljami v kategorijah solo ena palica, solo dve palici in solo pom-pom.

Kasneje v letu 2015 sem se udeležila Svetovnega prvenstva v Pragi, kjer sem osvojila naziv svetovne prvakinje v kategoriji solo ena palica in svetovne podprvakinje v kategoriji solo dve palici. V lanskem letu (2016) sem se prav tako udeležila Svetovnega prvenstva, kjer sem skušala obraniti lanski naslov svetovne prvakinje, vendar mi je za las spodletelo. Domov sem se vrnila s srebrom in bronom. V občini Lenart, od koder prihajam, so me v letu 2013 razglasili za naj perspektivno športnico Slovenskih goric. V letu 2015 pa so me razglasili za naj športnico Slovenskih goric.

Najbolj posebna tekma?

Vsako tekmovanje nosi svojo posebno zgodbo. Izpostaviti moram tri tekmovanja, ki so mi najbolj pri srcu. Leto 2011, ko sem se, takrat z dvanajstimi leti, podala na prvo pomembnejšo tekmo v Združene države Amerike in tako prvič stopila na letalo. Svetovni pokal v twirlingu je potekal na Floridi v Orlandu. To je bila nepozabna izkušnja, saj sem takrat spoznala svet twirlinga tudi v drugi državi. To izkušnjo sem delila s trenerko Anito Omerzu in takratnimi sotekmovalkami Špelo Ekselenski in Maxime Emeršič. Druga tekma, ki jo moram izpostaviti, je bila v letu 2013. Takrat sem prvič postala evropska prvakinja v mažoretah. Na to tekmovanje sem se prav tako odpravila s trenerko Anito Omerzu. In še tretja tekma, ki je potekala v Moskvi. Tja sem se podala prvič sama, brez trenerke. Zraven je odšla moja mama Majda. Tekmovanje se ne bi moglo končati lepše, kot se je. Domov sem se vrnila s tremi zlatimi medaljami. Vsaka tekma in vsako potovanje ima svoj čar in svoje dogodke, vseh pa se bom večno spominjala. Če pomislim za nazaj, koliko sem potovala in, ko pogledam svoje dosežke, jih ne bi zamenjala za nič.

Kako potekajo treningi, priprave, potovanja?

 

Treningi po navadi potekajo uro in pol do dve uri. Včasih med vikendom tudi do tri, štiri ali pet ur. Vse je odvisno od moje pripravljenosti in od tekem. V času pred tekmami se treningi podvojijo ter podaljšajo, da smo res v čim boljši pripravljenosti. Tudi med počitnicami imamo intenzivne treninge. Na treningu se najprej v približno pol ure segrejemo in nato razgibamo. Nato sledijo vaje različnih elementov, kontaktov, rol in metov. Zadnje pol ure sledi ponavljanje celotne koreografije na določeno glasbo.

Opis dneva pred tekmo oziroma pripravabna njo?

Dan pred tekmo si navadno pripravim vse potrebne stvari: drese, ličila, palice, copate, prigrizke, vodo … Nekakšnih posebnih priprav na tekmo nimam. Večinoma si večer pred tekmo, ko sem v postelji, predvajam glasbo in zraven v mislih odplešem koreografijo, kot jo le najbolje znam.

Kakšni posebni običaji pred tekmo?

Zavedam se, da sem pred tekmo malo nervozna in precej tečna. Vem, da me, preden stopim na oder, moti tudi vse, kar drugi storijo. Sem bolj individualni tip in zato rada pred tekmo ostanem sama in se tudi sama psihično pripravim.