Volja po organizaciji velikega smučarskega dogodka je bila na Pohorju in v Mariboru velika in takratni organizatorji se niso ničesar bali, saj je bila želja prevelika. In tako so leta 1964 po Evropi poslali organizatorja Dušana Senčarja, ki je takrat iskal prve tekmovalke za pohorski pokal.

Takrat, leta 1964, je bilo alpsko smučanje zgolj zabava, na tekme so se vozili z vlaki, televizija tega še ni prenašala, svetovni pokal pa sploh še ni obstajal, saj so bili takratni smučarji in smučarke čisti amaterji. Maribor je bil od preostalih, že takrat bolj znanih smučišč, precej oddaljen in z vlakom priti tekmovati sem ni bil mačji kašelj, a v pomoč rojstvu Zlate lisice so bili v mednarodni smučarski zvezi, ko so se dogovorili, da se bo tekmovali v vsaki od alpskih držav, na tekmah pa je bilo najboljšim obvezno tekmovati. In tako je tudi Maribor dobil svoj del snežnega cirkusa.

Prva pohorska miss je postala Belgijka

Na prvi Zlati lisici, kjer sta se vozila dva slaloma, je zmagala olimpijska zmagovalka Marielle Goitschel, a zmagovalka je bila tudi Belgijka Patrizia Du Roy de Blicquy, slednja sicer izven belih strmin. Patrizia je bila namreč prva pohorska miss, ki jo je izbralo 57 gledalcev v hotelu Slavija.

Patrizia Du Roy de Blicquy

Pohorsko miss so izbirali tako še nekaj let, leta 65 je to na svečani razglasitvi postala švicarka Madelaine Felli. Norvežanka Vivien Hubert iz Osla je lento najlepše oblekla 1968, ko je izjavila, da ni lepa, prej simpatična. “Saj na dolgotrajni turneji po Evropi pač nimamo časa za lepoto.” Nato sta bili leti kasneje izbrani še Heidi Zimmermann, za katero so zapisali, da je nežnega obraza s poudarjenim nosom, za njo pa je lento oblekla 24-letna Nemka Margaret Hafen.

S svojo lepoto so navduševale predvsem Skandinavke, a tudi Španke

Leta 1971 je bila za najlepšo izbrana Norvežanka, 19-letna študentka Gyri Soerensen, ki je nadaljevala uspešno lepotno skandinavsko tradicijo v Mariboru, nato pa je leto kasneje zavladala Španka Conchita Puig iz Barcelone. In španska lepotna vladavina na mariborskih strminah se je nadaljevala, 73. leta je krono dobila Corali Gilabert, ki se smučarskega plesa takrat sploh ni udeležila, saj je raje v pižami in hotelski sobi počivala.

Christin Cooper

Nato so se tri leta lisice selile v Bosno, Avstrijo in Kranjsko goro, po povratku v Maribor pa so se vrnile tudi pohorske misice, to je leta 77 postala Američanka Christin Cooper. Kmalu zatem se podatkov o najlepših lisičkah več ne najde in prav je tako, v ospredje je prišla tehnika, znanje in rezultati, ki žensko smučarsko karavano spremljajo še danes. Pa tudi, pri vseh smučarkah bi imeli dandanes gostje smučarskega plesa veliko preveč dela, da bi izbrali najlepšo.