Za Rudija Požega Vancaša je Maribor poleti 2019 odštel Celju rekordno odškodnino: skoraj pol milijona evrov. Poltretje leto, 93 tekem in 17 golov kasneje je nesojena »desetka«, ki ji je bil v mestu namenjen tudi grafit, zapustila Ljudski vrt.

Ni veliko igralcev Maribora, ki bi jim bil namenjen grafit v mestu. Pa ne nujno laskavi. Torej taki, ki bi hvalili igralce. Saj ti večinoma dobivajo sporočila na transparentih kar na stadionu, kot je bil primer v Ljudskem vrtu leta 2016, ko so igralci s številkami 21 (Amir Dervišević), 69 (Matko Obradović), 4 (Marko Šuler) in 5 (Željko Filipović) lahko prebrali »frizure in tetovaže so vrhunec vam kariere, Maribor ni klub za pozere«. Še debelo desetletje prej se je našel junak, ki je na obod zahodne tribune z velikimi belimi črkami napisal »špilajte idioti«.

Potem pa so individualni grafiti. Enega takšnih, ne pa edini iz trenutne zasedbe, je minulo poletje na Jezdarski ob stavbi Pekarne dobil tudi – Rudi Požeg Vancaš: »RPV baletka, nič več 10-ka«.

Sam je želel v tujino

In zdaj ni niti več član Maribora. Požeg Vancaš je sicer imel triletno pogodbo do letošnjega poletja, vendar je bila po besedah športnega direktorja Marka Šulerja sporazumno prekinjena. 27-letnik odhaja k ukrajinskemu prvoligašu Černomorec iz Odese.

»Obojestransko smo prišli do dogovora o zaključku sodelovanja. Glede na korektnost in profesionalen odnos med celotnim obdobjem se Rudiju zahvaljujemo za prispevek v dveh letih in pol skupnega sodelovanja mu ter želimo obilo sreče na nadaljnji poti v tujini, kar je bila tudi njegova želja, ki jo je izrazil ob iskanju novega izziva,« je sporočil Šuler preko klubske spletne strani.

Zahović je v njem videl dodano vrednost

Za Požeg Vancaša se je ob koncu sezone 2018/19 odločil Zlatko Zahović. Prepričali so ga nastopi v Celju, kjer si je z dinamičnim pristopom pod vodstvom Dušana Kosića, ki pa je ob številnih namiganovanjih po odhodu nad igralcem domala obupal, prislužil naziv igralca sezone in se prebil do članske reprezentance, kjer mu je začasni selektor Igor Benedejčič v zadnji tekmi za Slovenijo trpeče lige narodov v Bolgarij namenil slabih 20 minut. To je do danes tudi njegov edini nastop za reprezentanco.

Največji klub v državi

“Vesel sem, da sem bil del največjega kluba v svoji državi,” je Požeg Vancaš povedal za klubsko spletno stran ob odhodu. “Zahvaljujem se vsem v klubu, v teh dveh letih in pol sem se imel zelo lepo. Družinski, a profesionalni odnosi, s spoštovanjem in podporo res krasijo ta klub. Vsak igralec, ki med kariero obleče dres Maribora, pomni to obdobje kot res nekaj posebnega, kar ti ostane za zmeraj v spominu. Navijači, hvala tudi vam za podporo, ostanite še naprej motor kluba.”

Požeg je veliko obetal. Sprva je nosil številko 77, ampak še bolj je nosil status igralca, za katerega je klub odštel rekordno odškodnino. Skoraj pol milijona evrov. Za nogometaša, ki se v Domžalah (2011-2015), kamor je prestopil iz domače belokranjske Kolpe, ni naigral, v Celju (2015-2019) pa imel dve povprečni in dve dobri sezoni, a je z grofi vedno končal na petem mestu. »Za Rudija sem prepričan, da je dodana vrednost Maribora,« je ob prihodu v Ljudski vrt verjel Zahović.

Desetka ni bila »le številka«

Pričakovanja se po obetavnem začetku niso uresničila. Požeg je imel na levi strani vse več povprečnih, neizstopajočih, mimobežnih predstav. Vmes je nato pred nadaljevanjem sezone pozimi 2020 zamenjal še številko 77 za izstopajočo »desetko«, ki da si jo je sam izbral. »Ne smem preveč o tem razmišljati, je le številka, moram pa prevzeti večje breme in narediti več kot v prvi sezoni,« je bila njegova želja.

Ampak večjega bremena ni prevzel. Po turbolentnem odhodu Darka Milaniča, ki mu je namenjal izdatno minutažo, in Zlatka Zahovića je pozno poleti v katastrofalnem ekspresnem evropskem izpadu proti severnoirskemu Coleraine FC, kar je odneslo Sergeja Jakirovića, sicer zabil gol v rednem delu, nato pa zapravil zadnjo enajstmetrovko. Edini med izvajalci. Trenerji so mu dajali priložnost, ga uvrščali v prvo postavo, toda tudi Radovan Karanović se je nazadnje zanj odločal vse manj.

Je pa v našem arhivu še vedno izstopajoča njegova izjava po porazu v Celju maja lani, ko so vijoličasti klavrno izgubili z 2:1. “Lahko nas je sram,” je takrat odkrito priznal in dodal, “zamenjali smo veliko trenerjev, zdaj vidimo, da je napaka v nas. Čim prej moramo najti razloge, da to popravimo, ker tako več ne gre.”

Primerjava z Repom je očitna, a ne nujno povsem točna

Rudi Požeg Vancaš tako zapušča Ljudski vrt kot neizkoriščena naložba. Ni prvi, najbrž ne bo niti zadnji – glede na nekatere pretekle naložbe vijoličastih. Požeg Vancaš delno spominja na Rajka Repa, ki je prav tako prišel iz Celja (za 350 tisoč evrov), ampak v eni sezoni 2010/11 razočaral kljub velikim pričakovanjem tudi Zlatka Zahovića, ki je za Repa odštel takrat rekordni znesek, in moral na posojo k Muri. Repova zgodba je sicer pestra, saj je po igranju v Muri nato igral v drugi avstrijski ligi (LASK, Austria Klagenfurt) in se prebil v prvo (LASK, Hartberg)  ter zbral pet nastopov za slovensko reprezentanco.

Ko smo Zahovića marca 2020 tik preden je odstopil sam ob odhodu Milaniča vprašali, kako bo vse skupaj vplivalo na kader, je izpostavil tudi Požeg Vancaša: »Mislim, da je kader odličen. Če pogledam nazaj, so bili poleti vsi navdušeni nad prihodom Roka Kronavetra in Rudija Požega Vancaša, lani najboljšega igralca v ligi. Letvica je pri nas visoka in zgodil se je šport

Notranji prestopi so tvegani

In zgodilo se je, da »notranji« prestop, torej iz tekmeca v domači ligi, ni uspel. Požeg Vancaš ni edini. Ko se je poleti 2019 predstavil, sta bila ob njem prav tako novinca Andrej Kotnik (prej Gorica) in Špiro Peričić (prej Mura). Slednji, ki se je v obrambi mučil, je klub lani poleti zapustil z grenkimi izjavami, kako da je bil suspendiran, ker da je treniral na prost dan. Kotnik, ki je sprva obetal skoraj več, a forme in tempa ni zdržal, dobil pa tudi grafit v mestu, je bil nekaj časa suspendiran, zdaj skupaj s klubom pol leta pred iztekom pogodbe išče novo sredino.

Ni niti nezanemarljivo, da je Rok Kronaveter prav tako bil del zvenečega paketa okrepitev poleti 2019, a tudi zanj velja, da Mariboru ni dal toliko, kolikor si je klub, ki že dve sezoni ni odpiral vitrin z lovorikami. Če prištejemo še Ilijo Martinovića, ki je prišel leto kasneje iz Aluminija in je bil dalj časa suspendiran, zdaj pa klub zapustil, je jasno, zakaj je smiselna previdnost, ko Maribor tuhta o okrepitvah iz slovenskih klubov.

Rudi Požeg Vancaš v Mariboru 

  • 0 – Z Mariborom ni osvojil nobene lovorike, nasploh še vedno
  • 2 – Najdaljši niz zaporednih golov v prvenstvu je znašal 3 tekme. Dosegel ga je dvakrat. Leta 2019 (Tabor doma 4:2, Celje zunaj 2:1, Bravo doma 4:0) in leta 2020 (Aluminij zunaj 1:3, Domžale doma 4:3, Bravo zunaj 1:2).
  • 3 – V evropskih tekmovanjih je zabil tri gole: Rosenborgu v gosteh (poraz 3:1), Ludogorcu doma
  • 11 – Nikoli ni bil izključen, zbral je relativno malo, le 11 rumenih kartonov
  • 15 – Za Maribor je zbral 15 podaj
  • 17 – Za Maribor je zabil 17 golov