Ja, nazadnje je bila Marjeta. Praznik »fuzbala«. Maribor gre v pokalu zdaj prvič sploh v Preddvor. Naslednja točka na vijoličastem pokalnem zemljevidu In kje že vse so vijoličasti bincali? V Pesnici je delegat sedel kar na viličarju, v Vranskem je bil naliv, U, nabralo se je. Žalec, Ilirska Bistrica, Vransko, Komen, Črenšovci, Bakovci ,,.

Preddvor. Kraj, ki ne šteje število prebivalcev s štirimestno cifro. Manj kot »jurja«. Občina že, ampak kraj, streljaj oddaljen od Kranja, se bo zapisal tudi v almanahe NK Maribora. Ker so kroglice zaplesale in je Maribor dobil za tekmeca v šestnajstini finala četrtoligaša, ki pa letos v gorenjski MNZ ligi pozna same zmage. Devet.

Ampak naj se kar postavijo v vrsto. Že na Gorenjskem je Maribor imel izziv, ko je gostoval pri Britofu. In Šenčurju. Pa pri Dobu. Pogledali smo, kje vse še je Maribor od sezone 1991/92 igral v pokalu Slovenije. V krajih, kjer se prvo ligo gleda po televiziji, drugo ligo pa po teletekstu. No, ne vsi. Dolga, dooolga je zgodovina.

Začelo se je po starem proti – Pekram, Šentilju, Kungoti ...

Prvi pokal v samostojno državi je bil še po starem sistemu iz pokala SR Slovenije, uvrstitev v »finalni« del pa je bila možna le prek MNZ pokala. Tako je osem medobčinskih zvez dalo šele spomladi v »osmini finala« po dva kluba, MNZ Maribor je imel ob Mariboru še Dravograd, ki je bil tedaj drugoligaš, ki mu ni zmagalo dosti do prve lige (boljši je bil Železničar Maribor). Pokal se je nato delil v četrtfinalu in polfinalu na zahod in vzhod. Ja, čudni časi.

1991/92

Maribor – Pekre 4:1

Šentilj – Maribor 1:8

Kungota – Maribor 1:3

Maribor – Železničar 0:0* (5:4)

Zlatoličje – Maribor 0:6

Ampak do »državnega« nivoja je Maribor moral najprej zmagati 18. septembra 1991 v Ljudskem vrtu proti Pekram pred le 100 gledalci (4:1), sledila je 2. oktobra kanonada v Šentilju (1:8), kjer je med drugim Tomaž Emeršič sestavil hat-trick, 23. oktobra pa je Kungota zmogla le še častni zadetek za častno slovo (1:3).

Enajstmetrovke proti Železničarju

Marca je nato sledil mestni derbi. Edini v zgodovini v pokalu Slovenije. Železničar je prišel s Tabora v Ljudski vrt. Obe ekipi sta končali z desetimi, pri Mariboru je izlet v tekmeca stal kazni vratarja Mladena Dabanoviča, Hecla pa grob štart nad Antejem Šimundžo. Tesna tekma je bila odločena pred 400 gledalci v sredo, 25. marca, šele po enajstmetrovkah. Maribor je zadel vseh pet, pri Železničarju pa je, kot je pisal Večer, »piščančji« strel Darka Žibeka zlahka ubranil rezervni vratar Darko Dubravica. Maribor je nato v pokalnem sistemu moral izločiti še petega tekmeca, toda Zlatoličje je bilo bolj izlet (0:6), po dva gola pa sta ob Šimundži zabila še Igor Poznič in Renato Kotnik.

Tako je prišla »finalna« tekma MNZ pokala z Dravogradom. Korošci so doma borbeno stiskali, toda gola Marijana Bakule in Ervina Sušića sta v drugem delu udarila v pravem času. Pokal je nato po geografskem ključu vzhod-zahod ponudil v četrtfinalu velenjski Rudar (3:0), v polfinalu je tesno padla Nafta v gosteh (0:1), finale za Bežigradom pa so odločale enajstmetrovke proti Olimpiji – v korist Maribora za prvo lovoriko. Sistem, ki se sicer ni več ponovil.

Žalec zlahka, Ilirska Bistrica težje

Format nato – pravzaprav do 2022/23 – ni več poznal takšnega MNZ sistema, vsaj ne za (naj)večje klube, čeprav so prav MNZ pokali tvorili preostanek pokalnih ekip ob prvoligaših. Maribor je v 1992/93 kot aktualni pokalni prvak moral najprej v Žalec. Tekma je bila označena za neresno za vijoličaste, saj da so po 4:0 – gola sta zabila Šimundža in Mirsad Bičakčić – nevarno popustili in Žalčani, ki so leto prej izpadli iz druge lige v tretjo – so znižali na 4:2 pred sicer le 100 gledalci.

1992/93

Žalec – Maribor 2:4

1994/95

Ilirska Bistrica – Maribor 2:3

1996/97

Mengeš – Maribor 0:5

Pokal 1994/95 je bil naslednji, ki je ponudil »edinstveno« izkušnjo. Prvič že zato, ker je bil uvod v pokal še pred začetkom prvenstva in to za vikend. Bila je sobota, 30. julija in v Ilirski Bistrici se je zbralo kar 1.200 gledalcev. Četrtoligaš, ki je bil sicer na poti do zmage v četrti ligi in prvič v tretjo ligo, kjer pa ni tvoril resne konkurence, je bil zelo, zelo razpoložen. Maribor je povedel prek Klitona Bozga v 15. minuti, toda domačini so že v 26. minuti imeli vodstvo! 2:1! Izjema vseh izjem. Resno se je moral zraven spraviti Maribor, ki je povrhu branil naslov. Šele z goloma Marinka Galića in Gorana Gutalja je prišla zmaga.

Mengeš že skoraj kviz izziv, Bakovci manj

Če je sezona 1995/96 prinesla vrnitev v Lendavo, ki je z Nafto imela prvoligaša dotlej le v krstni 1991/92, vijoličasti pa so zmagali s kar 2:6, je sezona 1996/97 prinesla naslednji »prvič in zadnjič«. V sezoni, ko je Maribor naposled osvojil prvi naslov državnih prvakov, je moral v pokalu v prvem krogu v – Mengeš. Tekma, ki se ponudi za najtežje tekmovanje na kvizu.

Rumenočrni so bili v sezoni prej prvič in zadnjič v 2. SNL, tesno padli v tretji rang, a še imeli moč. Ne pa za Maribor. O, ne. Gladko je šlo, 500 gledalcev je na zadnjo julijsko nedeljo, ko je pokal spet bil uvod v sezono, videlo gladko zmago vijoličastih. Dva gola je zabil Ante Šimundža, dva je dodal Siniša Nikolić, petardo pa sprožil Amir Karić. Mengeš je nato po 1996/97 v tej obliki ugasnil.

1997/98

Bakovci – Maribor 0:2

1999/2000

Črenšovci – Maribor 0:8

Kroglice so za uvod v pokal 1997/98 vijoličaste nato poslale v Bakovce. Tekma je prišla povrhu med obema tekma z Derry Cityjem v kvalifikacijah za ligo prvakov, ko je vijoličastim proti PSV Eindhovnu zmanjkalo le malo. Spet je bil pokalni uvod za vikend. Bakovci so bili zagrizen tretjeligaš, poročila pa pravijo, da je bil sodnik Drago Horvat iz Vrhnike naklonjen gostom. Ker da je prehitro pokazal na belo piko ob padcu Nastje Čeha, nakar je Matjaž Kek suvereno zabil iz enajstih metrov. Čeprav je že v 35. minuti nato Marinko Šarkezi z glavo zabil po podaji Čeha iz kota, je bil za igralca tekma označen domači vratar Borut Šiftar. Ki da je ubranil vse in še več. V Bakovcih se je zbralo 600 gledalcev, dočakali so zglednih 0:2.

Črenšovci prvič, Vransko edinkrat

Pokal je nato po plesu kroglic šele v 1999/2000 prinesel gostovanje pri naslednjem prekmurskem klubu, ki je bil nižjeligaš. Po izločitvi Triglava v Kranju je nato sledilo gostovanje pri Črenšovcih. Pri svežem drugoligašu, ki je prvič osvojil tretjo ligo. Črenšovci so prišli na vrsto 31. avgusta 1999, le slab teden po uvrstitvi v ligo prvakov! Maribor je bil v sredo brez treh reprezentantov, ni bilo reprezentančnega premora, toda tudi brez Marka Simeunoviča, Amirja Karića in Marinka Galića je šlo. Itak. Gladko. Z 0:8. Izredna igra, resna igra. 800 gledalcev je imelo kaj videti. Kliton Bozgo je sestavil hat-trick, po dva sta dodala Gregor Židan in Ante Šimundža, enega pa Martin Pregelj. 

2000/2001

Vransko – Maribor 1:4

2001/02

Brda – Maribor 0:9

Še en kraj je nato prišel na vijoličasti zemljevid. Vransko. Bila je sobota, 15. julija 2000. In vreme je bilo naklonjeno – domačinom. Novincu med tretjeligaši. Nabralo se je 900 gledalcev in ti so imeli kaj videti. No, ali pa ne. Razmočeno igrišče je onemogočalo hitro igro, povrhu je ves čas deževalo, Nastja Čeh in Martin Pregelj sta dolgo, a zaman iskala rešitev do polčasa. A je ta prišla. Šimundža je podal iz kota, skočil je Stipe Balajić in tik pred odmorom zabil z glavo, na tekmi pa so se seveda veselile tudi viole, kot je pisalo v medijih. Ampak Vransko se ni dalo. Ni veliko klubov, tretjeligašev, ki lahko rečejo, da so izenačili proti Mariboru. Stanko Plantak je pletel, Roman Korun pa je zabil. Zadišalo je. Marko Simeunović je nato preprečil, da bi Korun razlagal, kako je potopil Maribor. Ta se je zanesel na izkušnje, tako da je Ismet Ekmečić z glavo zabil za 1:2, ob tem trčil s Tomom Druškovićem, ki je bil jedro domače ekipe. Vransko se je sesedlo, Fabijan Cipot in Ekmečić sta odločila za 1:4.

Vipolže in Šmarje pri Jelšah

Igrišče Brd v Vipolžah. To je bil uvod v sezono 2001/02. Pokalni sistem je peljal vijoličaste daleč, vse do Goriških brd, ampak dlje kot so šli, boljši so bili. 400 gledalcev je ploskalo temu, kar je v Vipolžah proti komaj drugič drugoligašu delal Maribor. Ampak ne sprva. Bila je neznosna vročina na julijsko soboto, povrhu pa Miran Fikfak zapravil prvo resno priložnost na tekmi. Ni šlo, Simeunovića ni ukanil. Ko je Simon Sešlar v 26. minuti zadel s prostega strela, je bilo konec. Nato pa je sledilo še – osem golov! sešlar je sestavil hat-trick, Barnabas Sztipanovics in Damir Pekič sta zabila dvojček, po gol sta dodala Samir Duro in Boštjan Žnuderl. Končalo se je z 0:9!

Za nameček je nato osmina finala ponudila še eno »edinstveno« gostovanje. Maribor je šel v – Šmarje pri Jelšah. Klub je ravno napredoval prvič v tretjo ligo, toda za uvod je dobil »porcijo«. Bil je hud naliv, trajal je vsaj prvih dvajset minut, pa je vseeno Stipe Balajić zabil že v drugi minuti. Ko je Damjan Mauher nato zabil še avtogol, je tudi borba skopnela, 700 gledalcev pa je videlo še dva gola Pekića ter enega Sztipanovicsa in Sešlarja.

Gorenjska trdovratnost prvič

V 2002/03 je nato po izločitvi Rudarja šel Maribor tudi prvič in zadnjič k – Britofu. Na Gorenjsko, tam pa je bil Britof, sveži tretjeligaš. Vijoličasti so se ubadali s sabo, saj je prevzel Matjaž Kek ekipo po odhodu Bojana Prašnikarja. Poročila so bila skopa, le ta, da je Keka malo zadovoljilo. Bolj prvi, kot drugi polčas. Nemanja Čorović je zabil oba gola, prvega do polčasa, drugega po njem. Za 1.000 gledalcev je bila tekma uvid v miselnost državnih prvakov, ki so že bili v reformaciji ekipe, a še osvojili naslov.

2002/03

Britof – Maribor 0:2

Pesnica! Gasilski avto in viličar! In nato še Korte

Zaradi menjave sistema tekmovanja je nato po 2003/04 bilo srečanj z nižjeligaši vse manj. Ampak v 2005/06 se je Maribor po najslabši sezoni, ko je v ligi končal v ligi za obstanek, srečal za uvod s – Pesnico. Bila je septembrska sreda, zbralo se je 400 gledalcev, bojda najboljši pogled so ob tistih na pokriti tribuni imeli gledalci s strehe gasilskega avtomobila, delegat tekme pa se je namestil na vrh viličarja!

2005/05

Pesnica – Maribor 1:8

»Zberite se, pokažite jim zobe, saj nimajo štirih zob!« je kričal trener Pesnice Boris Lazić. Vijoličasti so igrali z mlado postavo, Dragan Jelić je povedel, Pesničani so izenačili prek Tomaža Štebiha, ampak kaj, ko je Gorazd Zajc prilepil hat-trick, zabili pa so še Klemen Medved, Erdžan Bečiri ter dvakrat Simon »Rocky« Siberie. 1:8! Po osmini finala je nato v četrtfinalu sledil obračun v Ljudskem vrtu s Kortami. Te so gostovale kot ambiciozni tretjeligaš, toda Mariboru je zadoščal zgodnji gol Damjana Ošlaja.

Dob padel šele po enajstmetrovkah

V 2006/07 je Maribor prvič igral tudi z Dravinjo, ki je tedaj bila tretjeligaš, ampak tekma je bila v Ljudskem vrtu, zmaga pa zelo gladka s 4:1. Dob pa je zgodba zase, klub, ki je zavračal prvo ligo, zato ni čudno, da je Maribor edinkrat v pokalu in sploh tam komaj napredoval v pokalu 2010/11.

2010/11

Dob – Maribor 1:1* (4:5)

Bil je drugi krog pokala, vijoličasti pa so imeli težek dan. Je pa res, da je Dob tedaj šele sveže izkušal drugo ligo. Zavračanje prve lige je bilo še kar oddaljeno. Ne pa dvoboj. Klemen Kunstelj je v 30. minuti zabil s prostega strela s 30. metrov. Veter, prečka in Marko Pridigar je bil premagan. Voda je Mariboru zelo, zelo tekla v grlo. Dob je bil sicer tedaj sveži drugoligaš, ampak mukoma je Dalibor Volaš v 77. minuti po podaji Rajka Repa z glavo zabil v mrežo. Maribor je v podaljških stiskal, Marcos Tavares je pomeril takoj v prečko. Vijoličasti so zadeli vseh pet enajstmetrovk, pri Dobu pa je Denis Mešanović nabil čez prečko in Maribor je šel vendarle dalje.

Miren in občinski praznik

Tudi v Miren je Maribor šel enkrat samkrat. Pokal 2011/12 je prinesel gostovanje pri tretjeligašu Adria Miren. 500 gledalcev se je zbral na lokalnem prazniku. Trajal je kar dlje, cel mesec, samo da je v program padel – Maribor. Darko Milanič ni štedil: kogar je imel, je poslal v igro. Liga Evropa je že bila v teku, prva in zgodovinska. Nič zato, Maribor je že dvakrat skoraj podrl gol, dokler ni Zoran Lesjak povedel z glavo po kotu v 25. minuti, Dalibor Volaš pa je v 53. minuti vzel upe po odbitku v mrežo za 0:2. Še ena tekma, ki je domači vratar, tokrat Januš Štrukelj, ne bo pozabil, saj je ubranil številne priložnosti.

2011/12

Adria – Maribor 0:2

2013/14

Šenčur – Maribor 2:4

V 2013/14 se je zgodilo gostovanje v Šenčurju. V jeseni, ko je Maribor prezimil potem v Evropi, v pokalu pa uvodoma izločil Rudar. Šenčur je 13. novembra, kamor je bila tekma zamaknjena zaradi evropskih izzivov vijoličastih, upal, da bo vreme kaj v prid. Rosilo je. A solzne so bile oči, ko je maribor začel mleti, z dvema goloma Martina Milca iz penala in prostega strela do polčasa imel 0:2. A Šenčur je bil drugoligaš, zato so vijoličasti vseeno stisnili, Dejan Mezga in Petar Stojanović. 0:4. Domači so potem z dvema goloma sicer znižali na 2:4, ampak le simbolično.

Tolmin, potem pa Limbuš-Pekre dolgo nič

Ker je pokal vmes nato imel zavoljo formata, ki je najboljše klube vključeval kasneje, redke »preblike«, je Maribor šel v 2014/15 »izjemoma« v Tolmin. Drugoligaš je bil toliko večji logistični izziv. V sezoni, ko je bila liga prvakov. Namočeno je bilo na nogometni praznik, 16. septembra 2015. Naliv v prvem polčasu. Kar se ni zgodilo v prvem, se je v drugem polčasu: Dalibor Volaš je zabil z glavo, Amir Dervišević s prostega strela in Gregor Bajde po izmenjavi z Daretom Vršičem.

[[image_1_article_71366]]

In potem je prišla sprememba sistema z 2022/23. Maribor je dobil za tekmeca v svoji MNZ konkurenci – Marles hiše (Limbuš Pekre). Prišle so limbuške »koprive« in prišlo je 1.500 gledalcev. V Ljudski vrt. Bilo je kar 9:0! Klub je prvič naredil šale, igralci pa vrgli drese, bila je nepozabna izkušnja. In ponovitev je sledila lani, ko je prišel Jurovski dol. Končalo se je – enako. Z 9:0! Zdaj je prišlo že kar 3.500 gledalcev, iz Jurovskega dola vsi od župana do župnika. In v tretje nato Marjeta ob sistemu, ki določa, da gre višje rangirana ekipa na gostovanje k nižje rangirani (razen če se kluba dogovorita o menjavi). In smo dobili po dolgem času res lokalni praznik. Pustimo, da je bilo 0:4 za Maribor. Zgodba, kot vemo, je bila drugje.