Ob 20:15 je v rokah držal rože in sliko. Na tej razprostrtih rok slavi svoj gol, ki je Mariboru jeseni konkretno pomagal do zmage na derbiju v Stožicah (2:4). Torej tam, kjer je v zelenobelem prepričal še Zlatka Zahovića, da je zdaj pa le vreden vijoličaste. Dobro uro kasneje je držal v rokah žogo. Pobral jo je iz gola, kamor jo je sam spravil z glavo. In spet dvigoval roke. Južni tribuni, vzhodni tribuni, soigralcem. Gremo. Gol, ki je podpisal derbi, v katerem predvsem nihče ni izgubil.

Maribor z njim žuga Olimpiji

V golega pol leta je Rok Kronaveter, ki je potreboval šestnajst članskih nogometnih let, da je v Mariboru iz desnega prišel na levi breg Drave, postal Vijol’čni bojevnik 2019. Nagrada, ki jo navijači že ducat let podelujejo najbolj srčnemu nogometašu vijoličastih. Kronaveter je sedmi.

Že na sobotnem derbiju je v Ljudskem vrtu pokazal, da bo nemara nagrado ubranil. Kajti ko ni drugih, ko Marcos Tavares vstopa s klopi, je zdaj tukaj on. Da Maribor drži v igri. Da žuga še lani svoji Olimpiji. Da podaja, motivira, zabija. Rok Kronaveter. Ki je pošteno pohvalil Rudija Požega Vancaša, da mu je podal za gol. »Vse je naredil sam, ni mi bilo težko zadeti praznega gola. Že nekaj asistenc mi je dal v tej sezoni, dobro sva se ujela.«

Govori raje v množini kot ednini

Ko je dobil besedo po derbiju, je spregovoril v množini. »Začeli smo dobro, gol nas je presekal. Drugi polčas z naše strani odličen, poleg gola še dve lepi priložnosti, pa vratnica. Blizu smo bili zmagi.« Ni posebej poudaril, da je vratnico, tam nekje skoraj iz Košakov, tako od daleč, stresel prav on. Je pa povedal, da mu kot domačinu ogromno pomeni, ker je (že) v pol leta prišel do nagrade navijačev: »Rad bi se jim zahvalil, da so prepoznali moj trud.«

Prav za ta njegov izstopajoči trud je šlo, ko se je Maribor po zgodnjem golu Anteja Vukušića, ki pač takšnega odbitka, kakršnega je ponudil Luka Koblar ob, kot je izpostavil Darko Milanič, nepravilno postavljeni obrambi, ne zgreši. Je vendarle prvi strelec prvenstva, že letošnji sedemnajsti gol. »To je bil moment, ko bi lahko Maribor matirali še z enim golom,« je ocenil tudi Safet Hadžić, trener Olimpije. Gol je presekal ne le Maribor, ampak tekmo. Olimpija je začutila nekaj več, a ni šla na glavo. Maribor je do polčasa peklil tisti trpki občutek, tisto neprijetno štetje. Že štiri tekme Olimpija v Ljudskem vrtu ni padla. Tudi v peto ni, toda vseeno je Maribor pokazal, da je še v igri. Ob štirih točkah prednosti, ki so jo Ljubljančani ohranili na vrhu prvenstva, petnajst tekem pred koncem.

Vprašanje za smeh

Vprašanje ob koncu novinarske konference po tekmi je bilo preprosto, za remi pričakovano, vsekakor pa ne komično. Kdo je bolj zadovoljen s točko?

Darko Milanič: »In kje je ta lestvica, kako midva veva, kje je ta lestvica? Ti si zadovoljen, jaz sem zadovoljen s tem, kar smo prikazali.«

Safet Hadžić: »Oba sva zadovoljna.«

Darko Milanič: »Kdo pa je bolj ali manj, pa res ne vem.«

Če bi Rudi vedel…

Glede na stanje na lestvici bi Mariboru zmaga prišla bolj prav, Olimpiji bi dala konkretno zalogo, še zlasti, ker bodo prvi štirje krogi odigrani v tempu dveh tekem na teden že do prihodnje nedelje. Kdo je bil torej bližje zmagi? »Prvi polčas je bil naš, drugi pa njihov,« je pošteno ocenil Hadžić.

Da bi že dan po tekmi povedal še več, kje je zmanjkalo za drugi gol, ni skrival niti Milanič, ki mu ni prišla najprej na misel Kronavetrova vratnica, temveč situacija, ko je Rudi Požeg Vancaš, nova mariborska desetica, naciljal v srečanju z Nejcem Vidmarjem naravnost v vratarja: »Rudi ve, kako golman reagira. Druga stvar: Santos odigrava v levo, Luka Zahović odteka v globino sam. Pihler sprejme žogo, na drugi strani Milec sam. Če se slišimo jutri, bi še kaj vedel, imeli smo veliko možnosti.«

Več bo moral povedati tudi o stanju Zahovića, ki je odšepal z igrišča. »Pri prihodu na novinarsko mi je zdravnik rekel, da gredo na pregled in mi bo takoj javil, kaj je. Zdravnik težko reče, Luka je čutil pok v gležnju.«

Pihler »trpi« Ljudski vrt

Krivda za gol ni padla na Luko Koblarja. Še zdaleč ne samo zato, ker je debitiral za Maribor, povrhu sploh niti tokrat ni bil edini, tudi za Felipeja Santosa je bil to prvi derbi in prav tako prva tekma sezone. Zakaj Koblar? »Kazal je skozi celotne priprave, da se nanj lahko enakopravno računa in v bodoče lahko računamo nanj. Zanj je to solidna ‘tekmica’, pričakujem velik napredek.« S Santosom je Milanič želel dobiti dinamiko, v sredini pa zaupal Amirju Derviševiću in Aleksu Pihlerju. »Skozi priprave in tudi za to tekmo sem verjel, da je Dervišević pravi, ko imamo žogo. Tudi ko je nimamo, je oddelal dobro.«

Za Pihlerja pa je ocenil, da je bil skozi priprave verjetno najboljši igralec. A eno so priprave, drugo pa tekme, še zlasti (naj)večje. »Poznate verjetno dobro Aleksa, kot ga tudi jaz: malo trpi preveč Ljudski vrt, zelo bi bil srečen, če dobi malo podpore in pokaže, kaj zna.« Kar je tokrat, ko se je iztegnil ob strelu Tomislava Tomića, pokazal precej bolj suvereni Kenan Pirić. Kadar Jasmin Handanović ni v kadru, je očitno bolj sproščen.

Najbolj pa je to, kar zna, pokazal Rok Kronaveter. On je ohranil Maribor v igri. Podajal je s peto, vratnica, zabil z glavo v gol. »Ima strašen občutek, to je njegova naloga, ki jo opravlja z odliko. Ko ima malce več prostora, je razigran, prevzel je odgovornost,« je povedal Milanič. Trenutno vlada občutek, da če bo Maribor želel ubraniti naslov, bodo te besede morale veljati še za njegove soigralce in strokovni štab. Zaenkrat je to bilo dovolj (le) za remi.