V petek je Simon Rožman povedal anekdoto, pravzaprav skoraj basen, ki jo je ujel v intervjuju z Božidarjem Maljkovićem, legendarnim košarkarskim trenerjem. »Ko je govoril o volkovih in psih. Če psi potrebujejo ljubezen lastnikov, se volkovi borijo v divjini. In če prideta volk in pes na isto bojišče, je definitivno zmaga na strani volka. In če prenesem na naš nivo: kvaliteta mora biti na naši strani.«
Rdeče številke na semaforju v »šumi« so povedale, kdo je bil volk in kdo pes. 3:0. Naj bo »ljubezen« lastnikov še tako organizirana in velikodušna, ne zaleže. Maribor je skušal biti volk, izpadel pa, prosto po Rožmanovi interpretaciji Maljkovićeve zgodbe, kot trop izgubljenih psov. Kdo je kriv, da so vijoličasti kljub borbi dobili lekcijo iz kvalitetnih zaključkov od Aluminija, ki je bil do sinoči gladko zadnji, brez zmage in z le dvema goloma po sedmih krogih?
Prvi gol je skoraj odločilen
Rožman sicer ni želel odgovoriti, če je Maribor bolj končal kot trop psov. Pa je rad doslej že parkrat citiral velike trenerje. Take, ki so osvojali Evropo. Naj gre za Maljkovića ali za Joseja Mourinha. »Predvsem bi rekel, da smo bili na bazi neke želje zelo podobni (volkom), so se pa oni prikazali v kvalitetnejši luči za samo doseganje zadetkov, kar je tisto, za kar se nogomet igra.«
Pravilno je Rožman ugotovil, da je bil prvi gol sila pomemben. Pa ne le za Maribor v Kidričevem, ampak za celotno ligo, je pristavil. »Kdor prvi zadane, se postavi v obrambni blok, kar je težko izigrati. Tukaj je bilo enako in normalno, da si nasprotnik ustvari priložnosti iz protinapadov.«
Ni bežal od dejstva, da je njegovo moštvo imelo izrazite priložnosti. »Težko si je ustvariti boljše. Gole smo dobivali v času naše dominance.« Ja. Ognjen Mudrinski je dobil kar dvojni paket priložnosti. Eno z leve, eno z desne. V razmaku minute in pol, še pred četrto minuto. V prvo je naciljal v Luko Janžekovića, v drugo je bil za korak prekratek. Prišel pa je, da bi ja pokazal, kaj zmore kot novinec s karakterjem. Tak, ki tudi v slačilnici dela razliko, kakor je govoril za Maribor24 tudi športni direktor Marko Šuler.
Je Mudrinski, ki je podpisal tik preden je avgust postal september, v zadnjih minutah prestopnega roka, prehitro dobil priložnost, glede nato, da na Poljskem ni več redno igral? »Ne, obe špici sta imeli dovolj priložnosti v tej sezoni. Z njegovimi izkušnjami in postavitvami smo skušali izkoristiti voljni moment, ampak tudi to se je pokazalo za neuspešno.«
Jug imel celo najboljšo tekmo
Res je, da je Mudrinski nabral strele, se dajal z branilci Aluminija. Imel je podporo z leve in desne, kjer sta Danijel Šturm in Nino Žugelj pokazala praktično vse, kar zmoreta. Da je skelelo še bolj, je imel najbrž najboljšo tekmo letos Ažbe Jug. In to na večer, ko je prejel tri gole. Brez njega bi jih vijoličasti, ki so poprej izgubili v šumi le enkrat (3:1, 14. maja 2017, ko je Maribor že bil prvak) in prejeli enajst golov na dvanajstih tekmah, prejeli še izdatno več.
Prvi gol ni bil le napaka v smislu koncentracije. Češ, da se zadetki kar zgodijo. Ne. Maribor je prejel letos na osmih tekmah že trinajst golov. Vsi vedo, začenši z Rožmanom in Šulerjem, da so prejeti zadetki problem. Tako način kakor vse bolj število. Že Maura Camoranesija je to čudilo, Sergej Jakirović pred njim je s tem, kako ni mogel razumeti, da Maribor zapravi zicerje in dobiva poceni gole, praktično začenjal intervjuje, Darko Milanič pa je bil tisti, ki je naposled uvidel, da so se poceni prejeti goli »iz nič« zažrli v DNK kluba, ki je slovel po trd(n)ih obrambah.
Maher prvič začel
Prvi gol je bil napaka že zato, ker se Mirko Mutavčić nikakor ni znašel ob Aljažu Kreflu, ki je dobil žogo na levo zaradi medle sredine, kjer se je zdelo, da je bil Rok Maher vržen pod avtobus na svoji prvi tekmi, ki jo je začel v prvi postavi v vijoličastem. Narobe je šlo vse, že pred tekmo, ker je Rožman ostal brez obeh levih bočnih v roku nekaj ur. Zbolela sta tako Vid Koderman kot Gregor Sikošek (Rožman: »Pa nista cimra«), zato je Mutavčić šel na desno, Martin Milec pa na levo.
Rezultat? Milec je le anemično pospremil gol, Nik Marinšek mu je gladko prišel s hrbta in zadel. »Mogoče je to bil kar copy-paste gola z Olimpijo,« je Rožman spomnil na derbi v Stožicah, ko se mu je Almedin Ziljkić prikradel s hrbta in z velike razdalje zabil z glavo. Kakor da je Milec fokusiran le na napadalni del svoje pozicije, ne pa na bistvo – obrambo.
»Ogromno je individualnih napak v obrambi, vsaka nas kaznuje, to bomo morali popraviti, igralci pa prevzeti odgovornost.« Delovalo je tudi kot ležernost, Maribor je imel nekaj težkih situacij še pred enajstmetrovko, ki jo je nespametno zakrivil Ilija Martinović. »Želja in agresija sta bili na zavidljivi ravni, kot smo si želeli. Ampak kvaliteta se je obrnila v njihovo smer.«
Porazi so si podobni: nemoč in resignacija
Vijoličasti so imeli tudi priložnosti za izenačenje, Žugelj je zadel vratnico, bilo je kar nekaj strelov z razdalje, ampak nikakor niso našli načina, kako bi zabili. Ni prvič, da se nikakor niso pobrali, ko so prejeli gol. Poraza z Olimpijo in Koprom sta bila podobna.
Maribor trenutno ni moštvo, ki bi znalo loviti zaostanek. In je moštvo, ki po drugem zadetku preprosto obupa. Ker se plan ni uresničil, se domala predajo, menjave gor ali dol, pa čeprav je časa relativno dovolj. Tako je bilo v Ljubljani, Kopru in Kidričevem. Izpeln? Vselej so prejeli še kak gol. »Vsi skupaj se moramo zavedati, kaj ta dres pomeni in zakaj navijači hodijo na tekme. Odnos po drugem golu ni takšen, kot bi si želel. S fanti poskušamo držati mirnost in jih spodbujati, verjemite pa, da so tudi oni v obdobju frustracije.«
Jeza navijačev? Rožman: upravičena
Po koncu tekme so bili mariborski navijači razočarani, kar so tudi pokazali. »Upravičeno so nezadovoljni,« se je strinjal Rožman, »z vsem spoštovanjem do nasprotnikov, ampak ne pokažemo razlike v kvaliteti po celem terenu v postavitvi ena na ena.«
Je tudi Rožman sam že kaj frustriran? »Ko smo se lotili tega dela, smo vedeli, kakšna je pot in s kakšno ekipo štartamo. Marsikaj je bilo povedano že pred začetkom prvenstva, izpolnjujem vse naloge, liga je izenačena, razlike v kvaliteti praktično ni, kdor doseže prvi gol ali je na energetsko višjem nivoju, dobi tekmo.«
Ni pa nezanemarljivo, da je Rožman med reprezentančnim premorom, ki je zdaj izpadel kot zapravljena priložnost in pozno uigravanje, saj Mudrinski in novinec Mallik Selouki nista delala razlike, ostal brez pomočnika Aleša Kačičnika. »Na mojo pripravo to ni vplivalo, priprava kot na vsakega nasprotnika. Igralci so dobili dovolj informacij. Če bi tekma šla v našo smer, bi bili v drugačni vlogi. Smo razočarani.«
Pogledati se morajo v ogledalo
S Šulerjem takoj po tekmi še ni govoril, za Sportklub je povedal, da so vse kadrovske odločitve v rokah kluba in da bo vztrajal pri začrtanem projektu. Niso pa vse odločitve pri nadrajenih, v kader je znova vključil Andreja Kotnika, ki se je med prestopnim rokom dogovarjal za prestop v Olimpijo, izven kadra pa je pristal Žan Vipotnik. »Imeli smo 21 fantov, odločili smo se, da bi tokrat bil Rok Sirk tisti, ki bi nam pomagal.«
In ključno vprašanje: kaj mora narediti Maribor, od trenerja do igralcev, da bodo po treh tekmah brez zmage znova slavili? In to ne glede nato, da v Ljudski vrt v nedeljo pride Mura, ki bo v četrtek na istem stadionu igrala v konferenčni ligi tudi z Vitessejem? »Pogledati se moramo v ogledalo. Stvari, ki se nam dogajajo pri prejemanju zadetkov, se nam ponavljajo. To ni stvar samega treninga, umiriti pa moramo ekipo tudi pri sami realizaciji, ker ta v zadnjem momentu res ni na nivoju, ki se spodobi za NK Maribor.«
