Nenavadna tekma. Čudna tekma. Z njegovimi besedami ne »molto difficile«. Bila je »una partita strana«. Tako je povzel Mauro Camoranesi po zmagi vodilnega Maribora nad zadnjo Gorico (3:1). Takšnega ga še nismo videli, odkar vodi vijoličaste. Ni bil toliko pretirano jezen ali srborit. Da bi se hudoval, preklinjal ali dvigoval prst. To ne. Je pa pokazal, da mu je še kako mar. In da je zmaga vedno dobrodošla, samo ne, če ti načrt skvari sodniška odločitev.

»Ni lahko igrati z enim igralcem manj, zato velike pohvale igralcem za prikazano požrtvovalnost. Identificirali so se z duhom ekipe, ko je treba igrati z enim manj.« Še več, Camoranesi je bil navdušen, ker so igralci bili ne le živahni, ampak so igrali tako, da so bili prepričani v zmago.

1. Sodnik Sagrković povsem zgrešil kriterij in prejel trojko

Ocena sodnika Asmirja Sagrkovića, da sta bila naleta Ilija Martinovića pretrda, oba za rumeni karton, je vplivala na tekmo. Zelo. Ni pa je odločila. Še Gordan Petrić, trener Gorice, je priznal, da v njegovi karieri takšni dvoboji v žaru borbe niso bili kaznovani. Najbrž niti s prekrškom ne, kaj šele z rumenim kartonom.

Camoranesi se ob klopi vedno bolj jezi, tudi njegov štab, ki nabira kartone. In pomočniki na tribuni. Vedno bolj, vedno bolj zaman. Ampak Camoranesi je zgodnjo izključitev pospremil v širšem kontekstu. Presenetil je, ko je dejal, da je celo prav, ker je Martinović prejel rdeči karton. »Prav je, da je dobil oba rumena kartona, ampak izpostavil bi neenakovreden kriterij. Želel bi si, da obstaja enak kriterij za vse ekipe v ligi. Če se ozremo za tekmo nazaj, na derbi, je domača ekipa dosegla gol za 2:0 po predhodnem prekršku, nismo dobili enajstmetrovke… Odločitve, ki se ponavljajo in na dolgi rok odnašajo točke. Želel bi si, da velja enak kriterij pri vseh.« Pa ima občutek, da je kriterij drugačen zdaj, ko vodi Maribor, kot prej, ko je vodil Tabor? »Enak. Vsi imamo enake probleme.«

Sagrković je, kar se sodnikom v slovenski ligi prepogosto zgodi, zgrešil s kriterijem. Tekma je bila na trenutke trda – Jasmin Mešanović je imel zelo hitro povezano glavo, da je zaustavil krvavitev –, bilo je nekaj dvobojev, a skupno število prekrškov je bilo relativno povprečno. Kar je Sagrkoviću spodletelo, je bila ocena posameznih dvobojev. Skušal je voditi trdo tekmo, kot to poskušajo bolj izkušeni in uspešni sodniki, vendar ni imel enakega kriterija, ko je šlo za nalete. Goričani so namreč delali prav tako trde prekrške, a Sagrković ni imel enakega kriterija. Da je bil v zmoti, je pa dokazal sam, ko je začel kompenzirati, kar je najslabša možna poteza. Nihče nima nič od tega. Niti Gorica, kot se je izkazalo.

Sagrković je zato na Maribor24 dobil oceno 3. Na lestvici od 1 do 10. Ker je vplival na tekmo z lastno napako. Saj so te sestavni del tudi sodniških karier, težava je le, da so sodniki za svoje le redko sankcionirani. Kljub grobim napakam. In ko aktualne kritike na svoj račun sprejmejo tako, da hodijo redno na klop moštev in kažejo kartone, da trenerji vse pogosteje ne morejo voditi svojih moštev in morajo na tribuno.

Sagrković je zato na Maribor24 dobil oceno 3. Na lestvici od 1 do 10. Ker je vplival na tekmo z lastno napako. Saj so te sestavni del tudi sodniških karier, težava je le, da so sodniki za svoje le redko sankcionirani. Kljub grobim napakam. In ko aktualne kritike na svoj račun sprejmejo tako, da hodijo redno na klop moštev in kažejo kartone, da trenerji vse pogosteje ne morejo voditi svojih moštev in morajo na tribuno. »Nogomet je šport kontaktov in vsaka situacija ni vedno prekršek, pa se kar pogosto dosoja,« je ključna ugotovitev Camoranesija. Od njega bo zdaj odvisno, kako jih bo sprejemal.

 2. Aljoša Matko ima še precej rezerve

Gola številka pet in šest. Da, šest golov ima. V 532 minutah. Rok Kronaveter jih ima prav tako šest. V 808. minutah. Statistika ne pove še zdaleč vsega, ne pove, recimo, kako je Matko tokrat v prvem polčasu zapravil eno izjemno priložnost in še eno obetavno. Lahko bi imel hat-trick do polčasa. Pa je bil pri prvi situaciji, takoj po golu Gorice, nezbran, žoga mu je ušla. Pri drugi je pomeril ihtavo in na silo. Pogledal je v tla, nebo, kamorkoli, samo stran od žoge in gola.

Potolklo ga je, ne pa dotolklo. Ko pride prvi gol tako zlahka, en frc v gol. Potem pa muke. »To je tisti moment, ko se jeziš sam nase, ker zgrešiš. Nič. Skušaš zabiti takoj v naslednji situaciji. Upal sem med polčasom, da bom zabil in sem. Vsak napadalec skuša priti do čim več priložnosti, želiš zabiti čim več golov, danes sem zabil dva.«

Med Matkom in Kronavetrom se počasi riše primerjava. Ne zaradi enakega števila golov. Ampak zaradi vpliva na igro. Ter razlik med njima. Matko skuša biti dodatna rešitev, Kronaveter osrednja. Prebijanje s krila Matku boljše uspeva. A zato tudi Kronavetru tajming.

Med Matkom in Kronavetrom se počasi riše primerjava. Ne zaradi enakega števila golov. Ampak zaradi vpliva na igro. Ter razlik med njima. Matko skuša biti dodatna rešitev, Kronaveter osrednja. Prebijanje s krila Matku boljše uspeva. A zato tudi Kronavetru tajming. Na vprašanje, kje je raje, na krilu ali v špici, je povedal zelo direktno: »Samo da sem čim bližje golu.« Kar pove veliko.

Neizogibno vprašanje za Camoranesija je bilo, če si je Matko tokrat zaslužil po dveh golih novo prvo enajsterico. »Klub je Maribor, ne posamezniki. Vsi delamo z najboljšimi nameni: Aljoša je pomemben člen, dela prizadevno, vsakič ko dobi priložnost in iz tekme v tekmo dokazuje, da si jo zasluži. Igral bo vedno, ampak odvisno od situacij in tekme. Zanj velja kot za druge. Razlik ne delamo.«

Toda ko je zabil dva Celju, je proti Taboru začel na klopi. Enako na derbiju. Matko je mlad igralec, ni pa premlad. Petnajst lanskih golov pri Bravu je zelo dobrodošlih. »Ena mojih boljših potez je, da sem šel za eno leto k Bravu, kjer sem igral skoraj vse tekme in za prvo svojo sezono v članskem nogometu sem za svoje pojme igral vrhunsko. Nisem prišel takoj iz mladincev v prvo ekipo Maribora, ampak sem odigral že nekaj članskega ‘fuzbala’.« Je pa razlika med Mariborom in Bravom, pravi. V čem? »Moraš si priboriti vsako minuto, če ne pa čakaš na priložnost. In moraš dati res sto odstotkov.«

3. Camoranesiju uspela rotacija

Camoranesi je spet našel ekipni duh. Zdaj govori že o Mariboru. Ne le o igralcih. Blizu je sloganu »mi smo Maribor«. Sam ga razume tako, da posamezniki ne štejejo. Ne glede nato, kdo je trener in kaj piše na dresih.

»Zelo sem zadovoljen z odzivom, sploh po tem, ko smo imeli enega manj. Morali smo narediti odziv, način, načrt. To so igralci, ki so bili živahni in prepričani, da bodo izpeljali tekmo do zmage,« ga je še posebej veselilo. Zadel je za tekmo z Gorico, ko je zamenjal celo pet igralcev v prvi postavi. Toda še vedno ne more zares vedeti, kaj lahko tisti, ki igrajo manj, pokažejo proti konkurentom za vrh lestvice. Če že najmočnejša postava v danem trenutku ne more premagati Olimpije, Mure ali Kopra. Preveč je vprašajev in pogojnikov. So pa ugotovili, da brez Jana Repasa gre, a le do ene točke. Če gre že brez Nemanje Mitrovića v obrambi toliko težje. Vedo, da Rudi Požeg Vancaš zmore morda manj genialnih, nepredvidljivih potez, ampak da ima več moči od Kotnika. In še in še.

Maribor je znova igral in spet zmagal, ko lahko igra moštveno in ima bolj konkretne posameznike od tekmeca. Kot je bila razlika v četrtek med Olimpijo in Mariborom, je bila tokrat še bolj očitna. Gorica ni zmogla več od šoka, ko se je igralo še enajst na enajst.

Maribor je znova igral in spet zmagal, ko lahko igra moštveno in ima bolj konkretne posameznike od tekmeca. Kot je bila razlika v četrtek med Olimpijo in Mariborom, je bila tokrat še bolj očitna. Gorica ni zmogla več od šoka, ko se je igralo še enajst na enajst. Vijoličasti pa so spet igrali, kakor igrajo proti tistim iz dna lestvice. Zdaj bodo pa morali pokazati, če res lahko tekmujejo tudi s konkurenti za vrh. Maribor je namreč na vrhu, ampak v zaporednih tekmah pri Kopru (sobota, 20.15) in Muro (prihodnji četrtek) bodo pokazali, ali ga res lahko ubranijo.

4. Kaj narediti z Miheličem?

Odkar je Zlatko Zahović pozimi pripeljal Reneja Miheliča »domov«, se zdi, da je minilo vsaj toliko časa, kolikor je minilo od vrnitve »otroka Maribora«. Mihelič je igral relativno malo. Ne Darko Milanič ne Sergej Jakirović z njim nista začela nobene tekme. Milanič ga je poslal v igro v svojih zadnjih treh tekmah, preden je odšel. Skupaj 73 minut. Nato je manjkal zaradi poškodbe, Jakirović ga nikdar ni dal v kader. Zdaj je zaigral četrtič letos. Več kot prej v celotni sezoni skupaj.

Camoranesiju je očitno zadoščal že sprehod po hodniku. »Fant ima za seboj veliko zgodovino v klubu. Njegova slika visi na hodniku med najzasluženjšimi igralci zgodovine kluba. Dela in potrpežljivo čaka.« In zdaj, ko je z eno podajo pokazal, da res še zna, ko je našel Matka, kakor bi ga redkokdo, če sploh kdo v vijoličastih, spet čaka. Konec meseca mu poteče enoletna pogodba.

Camoranesiju je očitno zadoščal že sprehod po hodniku. »Fant ima za seboj veliko zgodovino v klubu. Njegova slika visi na hodniku med najzasluženjšimi igralci zgodovine kluba. Dela in potrpežljivo čaka.« In zdaj, ko je z eno podajo pokazal, da res še zna, ko je našel Matka, kakor bi ga redkokdo, če sploh kdo v vijoličastih, spet čaka. Konec meseca mu poteče enoletna pogodba. Kar bo uvod v serijo pogodb, ki se iztečejo konec sezone (Pirić, Handanović, Klinar, Cretu, Kronaveter, Bajde, Santos…). Bi si Camoranesi želel, da ostane? »Ta novinarska konferenca ni prostor za takšne odločitve, ampak Rene je odigral dobro tekmo in vesel sem, da treniram igralce, kot je on.« 

Igralce s potezo. Morda ravno na takšnih tekmah znova Maribor najde v kadru igralce, ki lahko pokažejo, česar dolgo ne morejo. Kot velja za Andreja Kotnika, ki je začel komaj drugič letos, ali Amir Dervišević, ki letos nabira drobiž minute.

5. Slaba plat tekme? Obramba.

Aleks Pihler je izpadel več kot le naivno. Saj je tudi sam že pred časom, ko je vedel, da bo moral spet v obrambo, ravno ko se je začel udobno nameščati v sredini, priznal, da se v duelih v ožji obrambi ne počuti najbolje. In tudi drži, da je bila podaja Matije Široka prefrigana. In še bolj, da je Pihlerja nasmodil Etien Velikonja. S potezo, kakršne so ga popeljale po nogometni Evropi.

Maribor je že tako tanek v obrambi, zato zdaj čaka Camoranesija naloga, kako sestaviti primerno obrambo. Najprej se bo najbrž moral odločiti za število branilcev. Trije se zdijo tvegani, bolj kot štirje. Pa res štirje branilci. Ne Felipe Santos, ki je tokrat resda zabil.

Toda prejeti gol je nadaljeval nov niz: druga zaporedna tekma s prejetim golom. Če je Olimpija razparala obrambo po bokih, je Gorica tokrat lažje prodirala po sredini. Dokler ji seveda kmalu ni zmanjkalo sape, ker kvaliteto bi takšna ekipa že naj imela. Ne glede nato, da je Petrić na novinarski konferenci jadikoval, da Gorica potrebuje okrepitve.

Maribor je že tako tanek v obrambi, zato zdaj čaka Camoranesija naloga, kako sestaviti primerno obrambo. Najprej se bo najbrž moral odločiti za število branilcev. Trije se zdijo tvegani, bolj kot štirje. Pa res štirje branilci. Ne Felipe Santos, ki je tokrat resda zabil. Koper in Mura sta letos že brez težav zabijala ali si ustvarjala priložnosti. Če že Špiro Peričić vsaj skuša biti lider, četudi to nikdar zares ne bo, prihajajo tekme do živega Pihlerju. Maribor naj bi imel širok kader: zdaj, ko ni Martinovića, bo nova priložnost, da se klub odloči kaj z Luko Koblarjem in Luko Uskokovićem. Vsega vedno Ažbe Jug pač vselej ne more rešiti.