Prvi proti zadnjemu. V slovenski ligi pogosto negotov in trd obračun. Tudi za Maribor, ki je moral pokazati raznovrstnost, da je padla zadnja Gorica (3:1). Vijoličasti so se pobrali po četrtkovem derbiju, ko so v Stožicah morali priznati premoč boljši Olimpiji. Vendar so morali najprej izničiti zaostanek in še povečati vodstvo z igralcem manj večji del tekme, da so obdržali prvo mesto. Ilija Martinović je (pre)hitro dobil dva rumena kartona, a še več priložnosti je dobil Aljoša Matko.

Maribor – Gorica 3:1 (0:1)
Strelec: 0:1 Velikonja (4.), 1:1 Matko (6.), 2:1 Matko (58.), 3:1 Santos (90.)
16. krog. Stadion Ljudski vrt, brez gledalcev. Vreme hladno in vlažno, igrišče mehko. Sodnik Asmir Sagrković 3 (Vrhnika), rumeni karton: Martinović, Požeg Vancaš; Grudina, Kavčič, Smajlagić; rdeči karton: Martinović (14.)

Maribor: Jug 7, Martinović 5, Pihler 5, Peričić 5, Klinar 6, Kolmanič 5, Vrhovec 7 (od 85. Repas), Mihelič 6 (od 80. Dervišević), Kotnik 6 (od 79. Požeg Vancaš -), Mešanović 7 (od 85. Santos -), Matko 7 (od 80. Kronaveter); trener: Mauro Camoranesi 6.

GORICA: Likar 6, Širok 6, Tomiček 5, T. Kavčič 5, Bardanca 5 (od 67. Marinić 6), Bjelica 6 (od 67. Begić 5), Grudina 6,  M. Kavčič 6, Cvijanović 6, Smajlagić 6 (od 83. Colley -), Velikonja 6; trener: Gordan Petrić 6.

Igralec tekme: Aljoša Matko (Maribor).

Mauru Camoranesiju so uspele tako rotacija kot menjave. Maribor (31 točk) ima na na vrhu dve točki prednosti pred Muro, tri pred Olimpijo, ki je remizirala v Celju in štiri pred Koprom, kjer bodo vijoličasti gostovali v soboto.

Mihelič prvič začel po povratku

Posledice derbija – in ritma – so bile očitne. Nauki, poteze in lekcije pa tudi. Camoranesi je opravil kar pet menjav v prvi enajsterici. Najbolj opazna je bila tista, za katero se nista odločila ne Darko Milanič ne Sergej Jakirović. Začel je Rene Mihelič. Doslej je po povratku zbral vsega 125 minut na šestih tekmah. Vedno je vstopil. Nikoli začel, do zdaj, ko se mu izteka število tekem pred iztekom do januarja podpisane pogodbe.

Tokrat je povrhu začel v premešani postavi. Vključevala je razpoloženega povratnika Denisa Klinarja na desni, kjer se eksperiment Felipe Santos ni obnesel, in Blaža Vrhovca, ki je bil (bolj) pogrešan na derbiju, zdaj pa je nadomestil kaznovanega Alexandra Cretuja. V napadalnem delu je Camoranesi izbral drugo linijo: namesto Rudija Požega Vancaša in Roka Kronavetra sta začela Andrej Kotnik (drugič letos) in Aljoša Matko. Ker je zaigral Mihelič, je po sedmih tekmah počitek dočakal Jan Repas.

Etien Velikonja še zna

Obetavna postava, po kateri gre sklepati, da je bilo na derbiju očitno tudi (marsi)kaj zamujenega, nemara pa tudi napačnega. Ampak četudi je Maribor krenil nad Gorico, kakor naj bi prvi krenil nad zadnjeuvrščenim, je Etien Velikonja po sicer zelo uspešni podaji pokazal, da in kako še zna. O, kako zna. Aleksa Pihlerja je peljal na vrtiljak, ga zasukal in gladko premagal Ažbeta Juga. Maribor torej ni ranljiv le proti Olimpiji in zgolj po bokih.

Zato pa je bila reakcija hitra, večkratna, nepopustljiva. Toda ko je Matko, osrednji igralec prvega polčasa, zapravil idealno priložnost, ko bi težko bil bolj sam, je kazalo, da bodo vijoličasti imeli izjemno težek večer. Ampak priložnosti so spet takoj prišle in ko je Mihelič storil, kar je storil v najboljših časih, sijajno podal, kjer bi drugi iskali, pa ne bi našli take poteze, je Matko pospravil iz težje situacije, česar prej ni. In Maribor bi lahko takoj še povedel: zelo aktivni Mešanović je ostro pomeril, ampak za las čez prečko.

Sagrković poslal Martinovića v slačilnico

Tekma se niti po tem ni umirila. Ni bila le živčna ali samo trda, bila je oboje. Tudi zato je Ilija Martinović že moral v slačilnico. Za dva podobna prekrška, v žaru borbe, duel, kakršen pač pride, toda drugi je bil res v žaru borbe s Semirjem Smajlagićem. Asmir Sagrković iz Vrhnike ni okleval, pokazal je drugi rumeni karton. Ne prvič ne drugič ni razmišljal o kriteriju, o poteku tekme, o posvetovanju. Nič. Rumeni karton. Prvič in drugič. Brez oklevanja. Na tekmi, kjer je imel Jasmin Mešanović kmalu na glavi mrežo, da bi zaustavil krvavenje. Pa kartona tam ni bilo.

Vijoličastim je izključitev premešala obrambo in Gorica je imela priložnost, da izkoristi že tako načeto mariborsko obrambo. Saj bi, pa je zmanjkalo kvalitete v napadu, Velikonja je bil omejen na tisto eno genialno potezo. Očitno tudi Matko. Spodbujati so ga morali po tretji priložnosti, po kateri je ostal pri prvem golu. Nabil je v Uroša Likarja, resda iz strani, toda predvsem časa je imel veliko. Tako za strel kot za razmislek. Ko je nogomet takšen, pride polčas zelo hitro.

Matko dokončal začeto

Oklevanja v nadaljevanju ni bilo. Maribor je z enim manj skušal čim prej priti do vodstva. In vodstvo je, če že ne podobno rigorozno sojenje Sagrkovića, ko je šlo za trde prekrške tistih, ki so že imeli karton pri Gorici, prišlo. Matko je v drugem polčasu, na drugi strani igrišča, storil, kar v prvem ni. Po podaji Mešanovića si je tokrat vzel čas, nabral koncentracijo in suvereno zabil. Šesti gol v sezoni.

Gorica je nato igrala, kakor moštva na dnu igrajo, kadar so v zaostanku. Ni pa igrala, kakor naj bi glede na igralca več. Vzeli bi točko, kjerkoli, komerkoli, kadarkoli. Aleksandar Bjelica je imel priložnost takoj po vodstvu Maribora, a pomeril čez gol. Naslednji na vrsti je bil Smajlagić, ko je od blizu pomeril z glavo. Pa je bil tam, kakor je ponavadi, Ažbe Jug.

Šele to je Camoranesija zbudilo, ki je znova čakal z menjavami, nato pa kampanjsko v igro poslal Požega Vancaša, Kronavetra in Amirja Derviševića, ki po septembru ni več začel tekme in je omejen na maksimalno deset minut. Toda tokrat se je čakanje in tempiranje z menjavami izplačalo. Kajti za zmago sta akcijo, ki jo je začel Kronaveter, dokončala Jan Repas z modro asistenco povsem samemu Felipeju Santosu. Maribor je zmagal s kolektivno igro, medsebojno pomočjo in vztrajnostjo. Tako, kakor je vajen zmagovati. Proti tistim iz spodnjega dela. Sledita tekmi s Koprom in Muro. Tako kot Olimpije ju letos še niso premagali.