Za Sašo Gajserja je bila zmaga proti Kopru (4:2) njegova druga v trenerski vlogi na klopi Maribora. Druga je bila tudi za vijoličaste v spomladanskem delu. Tokrat igralci Gajserju, vsaj ne pred izjavami za javnost, srajce niso raztrgali kot po prvi zmagi v Sežani.

Po sobotnem remiju pri zadnji Gorici tri točke niso niti najmanj samoumevne proti nikomur več. So pa nujne, ko se lovi Olimpijo, ki je zmagala v Sežani, razlika pa je zdaj spet dve točki v korist Ljubljančanov. »Preveč dobri smo bili, da bi danes izgubili,« je bila Gajserjeva ocena tekme, ki je ponudila več golov kot kvalitete.

 Če je Blaž Vrhovec pred obračunom s Koprom govoril o seriji zmag, je Gajser tudi po zmagi nad Koprom raje stopil na žogo. »Vem, da sem kot trener pod pritiskom rezultata. Nikoli nisem napovedal, da bomo zmagovali v serijah. Napovedal sem, da morajo fantje vedeti, kaj počnejo na igrišču. Kvaliteto imamo, v obrambi moramo biti boljši, v napadu moramo narediti igro, ki bo ustrezala igri posameznikov.«

Ni pa skrival, da mu nekatere taktične in tehnične stvari še vedno niso všeč. Po dvojnem vodstvu s 3:1 so Koper, ki se je mučil s prekinitvami, vrnili v igro. Dišalo je po drami, a je Jan Mlakar sijajno zabil. »Nobene potrebe ni bilo po njihovem pritisku, ker smo dovolj dobri, da znamo drugače reševati. Šli bomo korak po korak.«

1. Sami so se izvlekli iz težav

Maribor je proti Kopru naletel na sorodnega tekmeca. Takega, ki dobiva redne in povrhu poceni gole, kot je rekel tudi Žan Žužek. Zabil je avtogol z zadnjico. Tretjega letos. Koper ni bil povsem takšen, kakršnega je pred tekmo pričakoval Gajser. Niso bili zgolj obrambni in niso le čakali na protinapade. V prvem polčasu so tudi vzeli žogo, a podobno kot Maribor niso najbolje vedeli, kaj bi z njo.

So pa imeli precejšnje težave v obrambi. Takšne, kot pestijo vijoličaste. Malo nepozornosti, kakšen odbitek in – gol. Maribor je tokrat vse podarjeno izkoristil.

So pa imeli precejšnje težave v obrambi. Takšne, kot pestijo vijoličaste. Malo nepozornosti, kakšen odbitek in – gol. Maribor je tokrat vse podarjeno izkoristil. Že videno v Sežani, kjer so prav tako zabili štiri gole Taboru in izkoristili zelo slab dan nasprotne obrambe.

Maribor je tako moral storili, ko gre za zabijanje golov, relativno malo za zmago ali pa vsaj manj, kakor so pričakovali. Vsekakor golov ni dal tako, kakor si je bil zamislil. Tri prekinitve so bile vse kaotične, od obitka, ki ga je spretno pospravil Tavares, prek glavometa do avtogola. »Začutili smo energijo, stopili skupaj in odgirali zelo dobro,« je razkril Mlakar, ki je zabil dovolj lep gol, da se Koprčani zares več niso pobrali. Njegov osmi gol letos in četrti na zadnjih štirih tekmah.

2. Prekinitve? Še dobro, da jih Pirih sanja

Trije od štirih golov so v mrežo Kopra padli po izvajanju kota. Resda je bil le tretji neposreden, ko je Rok Kronaveter ostro podal v sredino in je Žužek nerodno posredoval. Pri prvem, ko je zabil Marcos Tavares, in drugem, ko je po podaji Tavaresa še drugi letošnji gol iz kota zabil Aleks Pihler, je bilo vse posledica napak. Koper se ni proslavil niti v Ljudskem vrtu, Ivan Vargić je zatajil v ključnem trenutku.

Komu gre zasluga za adut prekinitev? »Zasluga našega trenerja vratarjev Mitje Piriha, ki je genij v tem. Cele noči sanja te prekinitve!« je Gajser pošteno in odkrito zasluge podelil Pirihu.

Komu gre zasluga za adut prekinitev? »Zasluga našega trenerja vratarjev Mitje Piriha, ki je genij v tem. Cele noči sanja te prekinitve!« je Gajser pošteno in odkrito zasluge podelil Pirihu. Maribor je dva zabil iz prekinitev v Domžalah, enega Bravu in zdaj še tri. Pri čemer prekinitve niso nujno strah in trepet, vsekakor ne neposredni prosti streli. Če že, padejo ti goli, kadar nasprotnik zaspi. Tako so goli Jana Mlakarja ob Aljoši Matku bolj izjema. Vidna, opazna, lepa, sijajna, ampak le to.

Mariboru tokrat z izjemo četrtega gola kaj drugega niti ni preostalo. Za Koper je zadoščalo, najbrž bo še za koga. Težava nastane, če goli ne pridejo dovolj hitro, kar se je videlo proti Celju in Gorici.

3. Podrli lastni rekord prejetih golov

Ni šlo brez prejetega gola. Pa ne le enega. Prvi gol je bil le ponovitev vsega, kar se nenehno dogaja v obrambi. Ne glede nato, kdo je v njej. Tokrat sta bila v obrambi Luka Uskoković in Ilija Martinović. Kaos pri prejetem golu je bil le posledica negotovosti ob že prvem resnejšem predložku Kopra. Pa ne da jih je bilo veliko.

Za silo sta nato zdržala, vendar ko je vstopil Claudio Spinelli, sta imela težave in rezultat je bil še drugi gol, ko je ena podaja presekala celotno linijo. Še bolj pa se je poznalo, da sta morala Žan Kolmanič in Denis Klinar precej pomagati v obrambi.

Za silo sta nato zdržala, vendar ko je vstopil Claudio Spinelli, sta imela težave in rezultat je bil še drugi gol, ko je ena podaja presekala celotno linijo. Še bolj pa se je poznalo, da sta morala Žan Kolmanič in Denis Klinar precej pomagati v obrambi. Vsekakor zgolj pogovarjanje ne pomaga. Kaj Mariboru, ki je prejel že 32 golov v 26 krogih. Več kot 40 zadetkov v celotni sezoni niso prejeli že desetletje, rekord pa imajo iz sezone 2006/07, ko so jih prejeli 50.

Sprijazniti se bodo morali, da jim včasih ne preostane drugega kot igranje na kdo-da-več. Če se bodo zanašali na ničlo… Bo trda predla. Še bolj pa čaka resen premislek Marka Šulerja, kakšna naj zgleda obramba tudi potem, ko bo znova nared Nemanja Mitrović. Trenutno se zdi, da bi bil celo Aleks Pihler boljša opcija na štoperju. »Gola, ki smo ju prejeli, moramo popraviti, s tem sem nezadovoljen,« je Gajserjeva izjava. Odkrita, ampak nič novega. To so govorili Darko Milanič, Sergej Jakirović in Mauro Camoranesi. Goli pa še kar padajo. Spomladi Ažbe Jug žoge ni pobiral iz mreže le v Sežani.

4. Marcos Tavares zabil prvega letos

Do 200 je še zeeeeelo daleč. Marcos Tavares, ki si je dvestoti gol za cilj izbral, ko je decembra 2017 s 131. golom prehitel Štefana Škaperja na večni lestvici strelcev, je zabil svoj prvi letošnji ligaški gol. Resda ima enega tudi v pokalu, ko je zabil Rudarju.

Ampak načakal se je, da je prišel do 156. gola v ligi. Nato je prispeval še podajo. Proti Kopru je začel šele tretjič v sezoni. Več od dobre ure igre ne zbere. Več. Čeprav je vidno vdse manj konkurenčen, je pa še vedno hkrti opazno borben.

Ampak načakal se je, da je prišel do 156. gola v ligi. Nato je prispeval še podajo. Proti Kopru je začel šele tretjič v sezoni. Več od dobre ure igre ne zbere. Več. Čeprav je vidno vdse manj konkurenčen, je pa še vedno hkrti opazno borben. Mestoma naredi več dela od soigralcev. Vsaj takega, ki prinaša rezultate. Ja, Mlakar je zabil lep gol, ko je dobil žogo, kakršne se delajo in iščejo zanj. Toda Tavares je bil večji faktor x, kadar se je zazdelo, da ni rešitev.

Njegov zadetek je bil dokaj preprost, vendar niti za hip ni okleval, odbitek je s polvolejem pospravil v gol. Prispeval je podajo, ko je bila zanj že pripravljena menjava, potem ko je storil nekaj, za kar ga je Gajser dodatno pohvalil: »Moram ga pohvaliti, sam je iskal zamenjavo danes, bil je poškodovan. Vemo, da golgeterji včasih radi še ostanejo v igri, on pa je raje pomagal ekipi.«

5. Če kvaliteta igre trpi, ne pomagajo še nekvalitetni sodniki

Nogomet je v spomladanskem delu uboren. Pa ne govorimo le o tekmah vijoličastih. V Ljudskem vrtu štejemo tudi strele, ki zadanejo visoki obod tribune in žoge, ki grejo čez stadion. Napačne odločitve, prepogumni streli, individualne napake. Nogomet je po premoru nazadoval, pa ne le pri vijoličastih. Gajser je pred tekmo kot primer dobre igre pohvalil Domžale, pa so tudi oni proti Muri v sredo odigrali zelo trd nogomet. Ko gre za rezultat, je igra takoj v drugem planu. Igra se na silo. Vse za točke.

Vendar niti slabe igre ne morejo opravičevati slabih in napačnih sodniških odločitev. Že kriterij je mnogokrat sporen, kar se je zgodilo Mariboru tako v Novi Gorici, kjer se je Mihael Antič odločil za (pre)trdo igro, rezultat pa je bil zlomljen nos Špira Peričića, kot tudi zdaj proti Kopru.

Dragoslav Perić je verjel, da se bo tekma kmalu umirila, pa se ni. Ko je pokazal prvi rumeni karton, je moral še naslednjih osem. Še slabše predstave pa kažejo stranski sodniki, ki zamujajo in oklevajo pri dosojanju prepovedanih položajev. Najslabši je pa odnos in drža sodnikov. Če so pred tekmo samozavestni, so po obračunih pogosto izmučeni in veseli, da je vsega konec in komaj čakajo, da grejo domov. Tokrat je Perić z ekipo storil preveč napak, resda dela ni bilo malo, toda sojenje je bilo vsaj tako slabo kot sama igre. »Ni moje, da bi komentiral sojenje,« je raje bil previden Gajser. Manj previden je bil med tekmo, ko ga je Perić tako razburil, da je žogo ob igrišču nabil v zid. In prejel rumeni karton.