Osmi najboljši strelec v zgodovini kluba. Pri 24. letih.

Osmi najboljši strelec v zgodovini kluba. Osmi. 81 golov na 199 tekmah v vijoličastem. Pri vsega 24 letih. Za njim Damir Pekić in Bojan Krempl, pred njim Milan Žurman. Ampak so ga še vedno pogosto, ne pa več nujno pogosteje, klicali po imenu kot priimku. Luka. Mali Zaho. Lukec. Sploh Darko Milanič je rad pri sklanjanju njegovega imena pritaknil še tisti c.

Po drugi strani Mauro Camoranesi niti vedel ni, da je njegov oče Zlatko Zahović, kakor je priznal za Ekipo. In Luka Zahović? Zabijal je. Vmes tudi negodoval, kadar ni dobil žoge. Kdaj je odmahnil ali zakrilil. V vročem Mostarju je ob zabitem golu Zrinjskemu zažugal trenerju Blažu Sliškoviću. Klop je znorela, Zahović se je kasneje opravičil. Znal je zavračati obiske novinarskih konferenc, čeprav se je pred mediji sicer znašel kot riba v vodi. In zgrešil je dve enajstmetrovki v dveh minutah na eni pripravljaoni tekmi proti Zenitu. Ter zapravil zicer na tekmi proti Domžalam, ko je debelo na klopi pogledal še oče Zlatko.

Bil je tudi dalj časa praktično nezamenljiv. Razkril je pričakovanje naraščaja, ko je zabil gol v Ljudskem vrtu. Toda nekje vmes, ko se je potihoma vrnil iz Nizozemske, kjer se ni naigral, je predvsem postal osmi strelec v zgodovini kluba. In tako, kot se je nazadnje vrnil, je zdaj tudi odšel. Brez besed. Naj govori igrišče.

Gol, nato pa test

Gol proti Sportingu iz jeseni 2014 v uvodnem krogu za vijoličaste druge lige prvakov (1:1) bo vsekakor večno ostal. Ni čudno, da so poljski mediji Zlatka Zahovića spraševali, kako je videl tisti gol. Da je imel posebne občutke, še preden je Luka sploh pomeril. In da so že naslednji dan imeli slavnostno večerjo.

Osemnajstletni fant z najbolj znanim mariborskim nogometnim priimkom vstopi v 81. minuti in ga zabije v 92. minuti. Ljudskemu vrtu se je snelo. Kakšen uvod, kakšen gol, kakšen remi! Proti Sportingu iz Lizbone, proti klubu iz države, kjer se je sam rodil in kjer je njegov oče blestel v Portu in Benfici. In on?

Osemnajstletni fant z najbolj znanim mariborskim nogometnim priimkom vstopi v 81. minuti in ga zabije v 92. minuti. Ljudskemu vrtu se je snelo. Kakšen uvod, kakšen gol, kakšen remi! Proti Sportingu iz Lizbone, proti klubu iz države, kjer se je sam rodil in kjer je njegov oče blestel v Portu in Benfici. In on? Urbani mit pravi, da je šel naslednji dan pisati test iz matematike na II. gimnazijo. Bojda je pisal pet. Zagotovo pa je, kot je dejal za Sportal, pisal štirico in petico dan potem, ko je sklenil ligo prvakov proti Schalkeju. Geografija in matematika.

Prvi z glavo, zadnji z glavo

Luka Zahović je v Ljudskem vrtu nosil morda največje breme, kar jih je. Priimek Zahović je nosil dobro in slabo. Bil je breme in bil je privilegij. Že ko je kot član kadetske reprezentance leta 2011 igral na evropskem prvenstvu do 17 let, ki je bilo v Sloveniji, je bil takoj opažen. Vstopil je s klopi, trinajstica na hrbtu, podaja na glavo in – gol. Resda za ublažitev poraza in častni gol proti izdatno favorizirani Nizozemski. Ampak več kot 8.000 ljudi je v Ljudskem vrtu lahko videlo, kaj se obeta.

Debi tu, debi tam

Svoj prvi nastop je dočakal maja 2013, ko je Maribor slavil državni naslov proti Aluminiju. Zanj je to bil prvi od štirih naslovov z Mariborom. V igro ga je ob koncu tekme poslal Darko Milanič, ki je nato kmalu zatem javil, da gre v Sturm in da bo s seboj vzel še Roberta Berića.

Prvi gol je za vijoličaste novembra 2011 zabil Šenčurju v pokalu na povratni tekmi v Ljudskem vrtu. Počakal je na odbitek, ko je pomeril Goran Cvijanović. Če v čem, je bil prekleto dober prav v tem. Imel je nos za gol.

Prvi gol je za vijoličaste novembra 2011 zabil Šenčurju v pokalu na povratni tekmi v Ljudskem vrtu. Počakal je na odbitek, ko je pomeril Goran Cvijanović. Če v čem, je bil prekleto dober prav v tem. Imel je nos za gol. Bil je vedno navidezno tam, kjer se do gola (naj)lažje pride. Na pravem mestu ob pravem času. Evropski debi je sledil takoj zatem, ko je v sedmih minutah v Kazanu prispeval podajo za gol Dejana Mezge. Gol za remi pri Rubinu (1:1), ki je bil osnova, da so vijoličasti dočakali prvo in doslej edino evropsko pomlad. Za fanta, ki je leto pred tem za Veržej v drugi ligi na devetih tekmah zabil tri gole.

Z glavo kaznoval Jairsona

Vse to, še preden je zares postal član prve postave. Trajalo je do sezone 2014/15, torej še skoraj celo leto, da je povezal prvi dve tekmi, ko je začel pod Antejem Šimundžo, ki je v mladem napadalcu videl več od Anteja Čačića. Dovolj, da si je prislužil tiste skromne minute proti Sportingu. Skromne, ampak kako mogočne hkrati! Jairson pač ni menil, da se najde kdo, ki bi tako klavrno, nerodno in nevarno izbijanje žogo surovo, klinično, talentirano pospravil v gol. Z glavo. Gladko.

V tisti sezoni je zabil 12 golov. Nato je odšel na Nizozemsko, vendar je pri Heerenveenu nabral le drobtinice.

V tisti sezoni je zabil 12 golov. Nato je odšel na Nizozemsko, vendar je pri Heerenveenu nabral le drobtinice. Ni čudno, da je bilo v interesu vseh, da se vrne, sprva kot posojen igralec, nato pa je ostal v Ljudskem vrtu, ko je Zlatko Zahović dal javno in jasno vedeti, da odloča zgolj Maribor o njegovi prihodnosti.

Debitiral pod Kavčičem, doslej za Slovenijo le trikrat

Sledile so tri sezone z dvomestnim številom zadetkov, pri čemer je dvakrat postal tudi najboljši strelec lige. Prišel je naposled vpoklic v reprezentanco, ko ga je Tomaž Kavčič vpoklical za prijateljsko tekmo s Črno goro, kjer mu je prvi nastop splaval po vodi zaradi porabljenih menjav. Tako je debitiral oktobra 2018 proti Cipru v neposrečeni krstni ligi narodov in nato čakal vse do lanske jeseni, ko ga je Matjaž Kek uporabil proti Makedoniji (1:1) in Latviji (0:5). Reprezentančnega gola še nima.

Jakirović ga je začel jemati iz igre

V lanski sezoni, ko se je Maribor pošteno lovil, se je Zahovićeva vloga začela spreminjati. Ni bil več nezamenljiv. Pod Sergejem Jakirovićem je sicer začel večino tekem, vendar odigral celotnih 90 minut le petkrat. V evropski katastrofi proti Coleraine FC ga ni bilo niti v kadru.

Mauro Camoranesi je sicer ves čas po prihodu sicer poudarjal, da je Zahović še del moštva, kakor je veljalo tudi za Kenana Pirića. A za oba se je vse bolj na glas govorilo, da sta na izhodnih vratih, pri Zahoviću pa povrhu še, da se mu ni obrestovalo, ko je zavrnil znižanje plače, na katero so pristali praktično vsi soigralci (izjema je bil po poročanju Alexandru Cretu).

Mauro Camoranesi je sicer ves čas po prihodu sicer poudarjal, da je Zahović še del moštva, kakor je veljalo tudi za Kenana Pirića. A za oba se je vse bolj na glas govorilo, da sta na izhodnih vratih, pri Zahoviću pa povrhu še, da se mu ni obrestovalo, ko je zavrnil znižanje plače, na katero so pristali praktično vsi soigralci (izjema je bil po poročanju Alexandru Cretu). Pod Camoranesijem ni bil niti enkrat v kadru, tudi na treningih naj bi bil vse bolj na stranskem tiru. Kakor da so vsi dobro vedeli, kam bo zgodba peljala. In kaj bo najboljše za vse.

Ob odhodu ni dal izjave za klubsko spletno stran NK Maribor ali spletne kanale. Nič. Klub se mu je zahvalil, svoje je pridal tudi Oliver Bogatinov, naslednik njegovega očeta na mestu športnega direktorja. »Številke govorijo zase in so dovolj zgovorne. Luka še ni dopolnil niti 25 let, pa je že toliko dal Mariboru. Zahvala s klubske strani za vse doslej storjeno in veliko športne sreče na novi poti.«

Desetica v Pogonu

V Pogonu je dobil na hrbet številko deset. Igriv je bil videti v skrbno pripravljenih videih in iskren v odgovorih za klubsko spletno stran. Tam so ga tudi vprašali, kakšna je bila izkušnja v Heerenvenu, kjer je dobil vsega 139 minut. »Navsezadnje je bila to dobra izkušnja. Bil sem zelo mlad. To je nekoliko drugačna zgodba. Od takrat sem igral veliko tekem in dosegel več golov. Poleg nogometa sem postal tudi oče in sem poročen,« je naštel kvalitete, ki jih je našel po povratku iz Nizozemske.

In kvalitet je bilo precej. Sam je na prvo mesto ob naštevanju dosežkov dal tisti gol proti Sportingu. Poudaril je, da je bil star komaj 18 let. Da je bil dvakrat najboljši strelec, zaigral za reprezentanco in osvajal naslove z Mariborom. »To so najboljši trenutki v moji karieri, ampak prišlo jih bo še več,« je razložil za Pogon iz Szczecina. Zadnjo tekmo za Maribor je – za zdaj – odigral proti Domžalam (1:1), ko je Saša Gajser začasno vodil moštvo po odhodu Jakirovića in pred prihodom Camoranesija. Zadnji gol, enainosemdeseti, je zabil v Stožicah. Ne Olimpiji, ampak Bravu. Nonšalantno. Surovo. Učinkovito. Z glavo.

Najboljši strelci NK Maribor

206 – Marcos Tavares

117 – Branko Horjak

110 – Kliton Bozgo

104 – Mladen Krajnc

102 – Ante Šimundža

88 – Igor Poznič

82 – Milan Žurman

81 – Luka Zahović

Vir: NK Maribor, vštete so vse tekme lige, pokala in v Evropi