Ana Gedl in Nino Djordjević kot ste prebrali v naslovu nista par samo na plesišču, ampak tudi izven njega. “Začel sem s plesom, ker mi je Natalija Banović, ustanoviteljica plesne šole Samba rekla, da so tu lepe punce. Sam sem v začetku šel pogledati punce, ne pa plesati, ampak postopoma mi je postal všeč še ples,” nam je uvodoma priznal 20-letni Djordjević.

Par v zasebnem življenju sta postala po treh letih skupnega plesanja. Kot pravita je to lahko prednost, po drugi strani pa tudi kdaj slabost. “Pri nekaterih plesih je lahko bolj iskreno in zgleda bolj resnično, po drugi strani, pa se zgodijo konflikti na treningu in se prenesejo zasebno ali obratno. Jaz sicer te stvari ločujem, bolj je težava pri Ani (smeh).”

Leto mlajša soplesalka in Ninotova partnerka je priznala, da je ona le bolj nežna duša. “Jaz sem malo bolj čustvena, če imam slab dan to vpliva na mene in takrat znam to prenesti tudi na njega. Če ne bi bila skupaj, verjetno on tega ne bi zdržal in prenašal.”


Ano in Ninota smo obiskali na sedežu plesne šole Samba, v trgovskem centru Jager v Melju. Dotaknili smo se letošnjega leta, beseda pa je nanesla tudi na želje in ambicije v prihodnje. “Od tekmovanja v plesu se ne da živeti. Kljub temu, da sva še vedno tekmovalno usmerjena, saj sva šele zakorakala v članski svet, si želiva v prihodnje več narediti na prepoznavnosti.” Nino nam je pojasnil, da denarnih nagrad pri plesu ni. “Zgolj na ti. grand-prixi, kjer pleše plesna elita. Za ostale nastope, pa žal ne.”

Zanimalo nas je, od česa potem plesalci živijo? “Večinoma od učenja in drugih nastopov na javnih prireditvah.” Mladi plesalci kar sta še 19-letna Ana in 20-letni Nino teh prihodkov jasno še nimata, po drugi strani, pa so tekmovanja kot tudi oprema in organizacija velik strošek. “Dobima za evropska in svetovna prvenstva od strani države 300 evrov, kar je načeloma dovolj, da si pokrijeva letalsko karto, ostalo si krijeva sama” sta nama še zaupala plesalca.

Latinskoameriški plesi so sestavljeni iz pet različnih plesov; sambe, cha-cha-cha; rumba, passo doble in jive. “Najraje plešem sambo in rumbo. Rumbo predvsem zaradi te intimnosti in tudi ples je počasnejši, medtem ko samba ima to ritmičnost, prav tako mi je glasba bolj všeč kot pri ostalih plesih,” je dejala Ana.


Zanimivost je, da na tekmovanjih prvič sploh plešejo na določeno glasbo. “Dobimo 5 naključnih glasb, ne vemo v naprej. Znani so predpisi, ritem, na primer Samba ima od 41 do 44 bitov. Organizator se pa na koncu sam odloči na katero glasbo bomo plesali. Zgodilo se je, da sva bila v Romuniji in sva določeno glasbo sploh prvič slišila,” je dodal Nino.

Kot najbolje rangirana plesalca v latinskoameriških plesih v Sloveniji sta nastopila tudi na Evropskem prvenstvu, kjer je letos bilo 50 plesnih parov. “Evropsko prvenstvo je po kakovosti pravzaprav enako kot svetovno prvenstvo. Realno tukaj med najboljše štejemo plesni par iz Kitajske in Kanade, ostalo pa si upam trditi, da so slabši od naju. Tako da je samo evropsko tekmovanje resda po nazivu 2. najmočnejše tekmovanje, se pa lahko enakovredno primerjava s svetovnim prvenstvom.”

“Vedran Čelić je glavni trener, z njim delava v Mariboru. V Ljubljani, kjer študirava pa delava samostojno, ali s kakšnimi tujimi trenerji,” nam pove Nino Djordjević, ki pravi, da je v večini primerov on tisti, ki vodi ne samo ples, ampak tudi trening.

Ana in Nino sta prestopila iz mladinske v člansko konkurenco. Pri plesu je ta starostna meja še kako pomembna, dodata mladi mariborski par, “sploh na največjih tekmovanjih, saj tudi njihov nastop pošteno povedano zgledalo bolj zrelo, česa se zavedava.” Finalisti na evropskem prvenstvu je povprečje nad 30 let.

Zato pa sta Mariborčana toliko bolj uspešna na ti. ‘Rising-star’ turnirjih, kjer ne nastopa najboljših 50 parov na svetu, večinoma gre za talentirane mlade pare v članski konkurenci in takšne, ki se v sam vrh prebijajo. “V Beogradu sva letos bila četrta, v Čačku pa sva zmagala,” nam je povedal Nino Djordjević.

Nastop – tekmovanje v latinskoameriških plesih potekajo v rundah. V finalu je šest parov na plesišču, v polfinalu pa dvanajst. “V polfinalu se manj vidijo detajli, več je poudarka na koordinaciji plesalcev, če je par v glasbi itd.”

V mladinski konkurenci sta bila zadnji dve leti državna prvaka, v prvem članskem nastopu na državnem prvenstvu pa tretja. V članski kategoriji sta v Sarajevu bila druga, kjer sta izgubila od hrvaškega para, katerega sta na zadnjem evropskem prvenstvu premagala.