Tokrat smo intervjuvali edina mariborska vaterpolista, ki sta hkrati tudi dvojčka in ki bosta v prihodnji sezoni znova združila moči. Brata Pevec bosta skupaj igrala pri francoski ekipi Aix les bains. Matevž je že leto dni nastopal za francoske vaterpoliste, v prihodnje pa se mu bo pridružil tudi brat Aljaž. Brez dlake na jeziku sta spregovorila o vaterpolu, medsebojnih odnosih, podpori bližnjih in o tem kako bosta preživela poletje. Več v spodnjem intervjuju.
Kdaj sta začela trenirati vaterpolo? Kdo vaju je navdušil za ta šport?
ALJAŽ: »Vaterpolo sem začel trenirati v 4. razredu osnovne šole, po takratnem plavalnem tečaju. Z bratom sva dobila poziv AVK Branika če bi se pridružila njihovim treningom ker sva se zelo izkazala v plavanju . To sva pred tem trenirala že kakšno leto. Prilagoditev na žogo je bila enostavna.«
MATEVŽ: »Vaterpolo sem začel trenirati pri devetih letih. Starši so naju vpisali v šolo plavanja, kmalu pa je postalo preveč dolgočasno. Po treningih plavanja sem vedno opazoval fante kako so se zabavali z žogo v vodi in takoj sem se želel preizkusit. To je bila ljubezen na prvi pogled.«
Z bratom vaju večkrat zamenjujejo. Kako gledata na to? Vama gre kdaj na živce?
ALJAŽ: »Pa niti ni tako moteče. Malce mi je nerodno ko me nekdo neznan pozdravi. Seveda z veseljem ozdravim in upam, da me ne ustavi da bi kakšno rekla. Včasih pa pride tako daleč , da morem reči oprostite, samo jaz nisem Matevž (smeh).«
MATEVŽ: »To je verjetno najpogosteje slišano vprašanje. V bistvu sem se hitro navadil, da imam pač brata dvojčka in da je to sestavni del te “službe”. Meni je zelo všeč, v bistvu imam kar naenkrat ogromno prijateljev, ki me pozdravljajo na ulici jaz pa jih vidim prvič v življenju. Ponavadi se sploh ne trudim pojasnjevati, da nisem Aljaž ampak samo spontano odzdravim. Problem nastane, če se pogovor nadaljuje.. Takrat se vsi dobro nasmejimo, ko pojasnim, da nisem Aljaž. Seveda sem imel kdaj tudi probleme, če recimo Aljaž ni pozdravil kakšnih mojih profesorjev, ki so ga vljudno pozdravili na ulici on pa se ni zmenil za njih. Tudi to se je dogajalo.«
Sta imela že kdaj probleme, oziroma sta že kdaj koga prenesla okoli zaradi tega ker sta si tako podobna? Se morda poigrala z isto punco?
ALJAŽ: »Problemi so nastali ko sva se z bratom zamenjala v srednji šoli in sem jaz odšel k njegovim profesorjem on pa k mojim , neverjetna prigoda. Zjutraj sva se zmenila, da grem jaz k njemu na tretjo gimnazijo on pa k meni na ekonomsko. Njega so takoj ujeli, jaz sem pa bil kakšne tri šolske ure brez da bi kdorkoli opazil. Pri kemiji sem bil povabljen pred tablo. Prijatelji so vedli, profesorji pa ne. Sicer si pa niti nisva tako podobna. Kdo naju pozna ve o čem govorim.«
MATEVŽ: »Seveda sva že kdaj izkoristila najino podobnost. Ko sva se zamenjala v srednji šoli, mi je Aljaž “pozabil” omeniti, da je najavljen za vpraševanje pri enem izmed predmetov. Profesorica začne povpraševati po Aljažu. Seveda sem rabil par sekund preden sem se spomnil, da v bistvu kliče mene. Na njegovo srečo sem se uspel izgovoriti, da se nisem imel časa učiti. Žal pa ni bilo tako v Aljaževem primeru, saj je bil preglasen in je bil kazensko vprašan. Seveda je dobil nezadostno oceno oziroma bolje rečeno sem jo dobil sam. Pri puncah pa pridemo do zanimivih zgodb. Rekel bom, da so punce v bistvu pametne. Če jim ne uspe pri meni, potem poizkusijo srečo pri Aljažu in obratno.« (smeh)
Kakšno je vajino razmerje? Kako se razumeta?
ALJAŽ: »Z bratom se odlično razumeva. Seveda kdaj pride do kakšnih trenj kar je normalno. Sedaj ko sva bila leto dni narazen se je meni osebno kar poznalo da ga ni. Sicer pa sva pa bila v stiku skoraj vsak dan.«
MATEVŽ: »Zdaj ko me 1 leto ni bilo, sva se kar pogrešala. Po 1 mesecu doma pa ga imam že dovolj (smeh). Malo za šalo malo zares. Dvojčki naj bi bili neločljivi, ampak mislim, da midva nisva tipičen primer tega. Preveč sva si karakterno različna, zanimajo naju različne stvari ampak še vedno se doma rada podruživa. Ko sem prišel domov sva bila 2 uri v moji sobi in se pogovarjala kako sva se imela zadnje leto ko sva bila ločena.«
Kaj ti gre na živce pri bratu?
ALJAŽ: »(smeh) Recimo to, da se je spremenil odkar je odšel v Francijo , češ jaz sem pa zdaj legionar. Pa tudi da si pripisuje usluge za moj prestop v Aix kar seveda ni res. On mi je samo pomagal, da izberem najboljšo možno opcijo v danem trenutku.«
MATEVŽ: »Mogoče njegovo nepriznavanje poraza oz dejstva, da sem pač boljši od njega v vaterpolu. (smeh). Joj kako bo jezen ko bo to prebral. Dejstvo je, da sva si karakterno zelo različna ampak mislim, da ni neke posebne stvari, ki bi mi šla na živce.
Kakšne so pozitivne lastnosti tvojega brata?
ALJAŽ: »Veliko je pozitivnih lastnosti. Kar se športa tiče je odličen motivator. Na splošno pa mlajši brat, ki me uboga in mi ustreže (smeh).«
MATEVŽ: »Lastnost, ki mi je najbolj všeč pri bratu je njegova čustvenost do športa. Spomnim se, kako je s solzami v očeh sprejemal poraze in kako se je znal veseliti uspehov. Šport je stvar, ki si jo res žene k srcu. Rekel bi, da sva si tukaj zelo podobna, kar je redkost pri nama. Naslednja pozitivna lastnost je njegova sproščenost. Fant zna dočakati 100 let saj ne vem, če sploh pozna stres. Mislim, da mu v življenju v tem trenutku res ni hudega. Zna uživati življenje.«
Oba imata punci. Vaju punci podpirata pri igranju. Kako gre to skozi, ko igraš oziroma ko boš igral v tujini?
ALJAŽ: »Punca že od vsega začetka razume moje sanje in željo po igranju v tujini, tako da sploh ni problema glede tega. O mojem prestopu sva se veliko pogovarjala in odnosu na daljavo. Na začetku bo malce težje dokler si ne uredim vseh zadev glede bivanja , nato pa me bo prišla obiskat. Vse je še v povojih, ne razmišljava preveč naprej. Tako ali tako se vrnem med božičnimi prazniki domov za tri tedne, tako da mislim, da ne bo problema.«
MATEVŽ: »Moram reči, da imam res srečo, da imam tako super punco. Tudi ona je bila vrhunska športnica in razume stvari, ki jih vrhunski šport prinaša. Že od začetka me je podpirala na moji poti, mi stala ob strani. Tudi, ko so na moj naslov začele prihajati ponudbe je bila razumevajoča, tako, da sploh nisem imel nikakršnih težav. Sploh ne morem verjeti, da je že ena sezona za v tujini za mano. Da mi ni bil preveč dolgčas se lahko zahvalim kar njej, saj je redno prihajale na več tedenske obiske, kar mi je izredno olajšalo bivanje v Franciji. Hvala bogu se odlično razumeva, tako da ni bilo preveč težko, ko sva bila 1000 km narazen. V prihodnosti načrtujeva skupno življenje v tujini, tako da lahko rečem, da se na tem področju zadeve odlično razpletajo.«
Matevž, preteklo sezono si že igral v Franciji. Kako je bilo? Kako si se izkazal? Si zadovoljen.
MATEVŽ: »S preteklo sezono sem kar zadovoljen. Kvaliteta lige me je presenetila, saj sem opazil veliko odličnih igralcev in ekip. Ekipno s sezono nisem preveč zadovoljen, vendar sem individualno napredoval, kar je pri moji mladosti zelo pomembno. Sezono sem zaključil kot tretji strelec lige, kar je lep dosežek. Imam občutek, da bi lahko odnesel tudi nagrado za najboljšega strelca. Je pa dejstvo, da spadam med najmlajše igralce v ligi. Za naslednjo sezono so moji cilji višji, saj sem izredno samokritičen. Bomo videli.«
Naslednjo sezono se ti bo v Franciji pridružil brat. Kako to? Si ga ti prepričal, oziroma si imel ti kaj prste vmes? Kako je prišla ponudba.
MATEVŽ: »Zelo se veselim, da bova spet zaigrala skupaj. Obstaja nekakšna kemija med nama in mislim, da se z bratom veliko bolje ujamem v igri kot z ostalimi. Brat je imel nekaj ponudb iz strani klubov proti katerim sem jaz letos igral, svetoval sem mu naj pride v moj klub in nekako prosil vodilne v klubu naj uredijo zadeve tako, da bova igrala skupaj. Mislim, da se je pravilno odločil.«
Aljaž, do sedaj si igral v Mariboru. Seliš se v Francijo k bratu? Se veseliš prestopa? Kako je prišlo do njega?
ALJAŽ: »Seveda se veselim. To so sanje vsakega športnika. V bistvu sva z bratom lansko sezono po osvojitvi državnega prvaka dobila ponudbo za skupen odhod v isti klub. Matevž je sprejel, jaz ne. Na začetku mi je bilo malce žal, na koncu sem pa videl da sem pravilno izbral. Tekom letošnje tekmovalne sezone sem se povezal z managerjem iz Italije. Pogovorila sva se o mojih željah in v roku 2-3 mesecev sem imel na mizi 5 ponudb različnih klubov iz Francije, ter par iz drugih vaterpolsko razvitih sredin. Predvsem sem gledal na to, da bi bil prestop sklenjen pred pričetkom poletja, da bi imel mirne počitnice. V Aixu, kjer igra tudi brat so me prvi kontaktirali, poslali ponudbo, po prebiranju vseh možnosti in seveda po bratovih priporočilih sem se na koncu odločil da odhajam k njemu. Je pa še veliko možnosti odprtih za drugo sezono. Igranje v Jadranski Ligi je namreč zelo cenjeno po Evropi.«
Je velika prednost, ker je brat že eno leto igral tam? Kakšen nasvet ti je dal?
ALJAŽ: »Seveda je. Poznam razmere v klubu, način dela, pristop do treningov, cilje, kako se ravna z igralci, skratka vse informacije so mi bile posredovane od Matevža.«
Kaj je vajin cilj v vaterpolu? Košarkarji sanjajo o NBAju, kaj pa vidva?
ALJAŽ: »Moj cilj je zaigrati v vaterpolski Ligi Prvakov. Želim si tudi, da se razmere na Vaterpolski zvezi Slovenije uredijo ter da čim prej začnemo spet delati z reprezentanco. Imamo namreč odlično generacijo, ki šele prihaja med člane. Mislim, da lahko storimo korak naprej.«
MATEVŽ: »Moji cilji so izjemno visoki. Nekoč bi rad zaigral v italijanskem ali španskem prvenstvu, ki je res kvalitetno. Obstaja želja, da bi zaigral na olimpijskih igrah, vendar za kaj takega se morajo urediti zadeve na Vaterpolski zvezi Slovenije. Imel sem kar nekaj ponudb iz najboljših francoskih klubov vendar sem bil časovno omejen s strani trenutnega kluba tako, da mi ni preostalo drugega, da podpišem pogodbo še za eno sezono in tako nekako zaprl vrata boljšim ponudbam do naslednjega leta. Ravno prejšnji teden sem dobil ponudbo iz Splita vendar sem jo moral zavrnit. Nič nočem na silo. Kariero hočem gradit stopničko po stopničko.«
Se da od vaterpola živeti?
ALJAŽ: »V Mariboru zagotovo ne. V vaterpolsko razvitih državah, kar Francija zagotovo je, pa se že da živeti in tudi kaj ustvariti ali prihraniti.«
MATEVŽ: »Živeti se da, vendar je treba razmišljati tudi o življenju po koncu kariere. Mislim, da samo peščica vrhunskih vaterpolistov o tem ne rabi razmišljati.«
O kakšnem denarju pravzaprav govorimo, ko se omenja igranje vaterpola v Franciji?
ALJAŽ: »To je odvisno od tega kako se dogovoriš. Mlad, cenjen igralec iz Jadranske lige bi lahko prejel za začetek tudi 3 povprečne bruto Slovenske plače. Vse je odvisno kako dober si. V Italiji na primer so igralci plačani tudi do milijon eur na leto. Ni pa to nogomet.«
MATEVŽ: »Lahko rečem, da bi s pogodbo, ki jo imam v tem trenutku v Sloveniji živel boljše kot večina vrstnikov, ki imajo službe. V Franciji je navada, da se ti pogodba izboljšuje z vsako sezono, če kažeš napredek. Za slovenske razmere je plača, ki sem jo prejemal prvo sezono visoka. Med počitnicami ne rabim preveč razmišljat o denarju. Seveda so moji cilji tudi tukaj višji. S trdim delom pride ponudba boljšega kluba, z boljšim klubom pride tudi boljša pogodba. Najboljši francoski klubi plačuje zares lepe številke svojim igralcem, vendar vaterpolo se ne more primerjati z nogometom, košarko…«
Kako potekajo priprave na novo sezono? Trenirata, bosta imela kaj prosto?
ALJAŽ: »S prvenstvom v Sloveniji smo končali pred dobrim tednom, tako da si bom vzel kar 2 mesca prosto. Sezona je bila dolga in naporna. S pripravami v Franciji pričnemo 1. septembra. Do takrat bom treniral sam, predvsem se bom posvečal fitnesu in kondiciji izven bazena.«
MATEVŽ: »V klubu so mi ponudili zares dolg premor, ki bo trajal do septembra, vendar sem dobil tudi načrt individualnih treningov katerih se moram držati. Odkar sem doma sem bil skoraj vsak dan na bazenu v mariborskem Pristanu. Večino časa sem preživel v fitnesu, saj želim pridobiti se kakšen kilogram mišične mase. Mesec julij bo zame prost,da si telo in glava odpočijeta od dolge sezone, v mesecu avgustu pa se začnem intenzivno pripravljati na novo sezono saj se zahteva, da se v Francijo vrnem v čim boljši kondiciji. Mislim, da bom veliko časa v avgustu preživel v bazenu.«
Kam potujeta na dopust in kdaj?
ALJAŽ: »Na dopust potujem v Španijo, na Mallorco in sicer 5. avgusta.«
MATEVŽ: »Prosti čas v juliju bom izkoristil za zabavo. S punco in prijatelji se v začetku meseca odpravljamo na glasbeni festival v Split- ultra europe. 10 dni po obisku Splita pa si bomo privoščili še zabavo na Ibizi. Mislim, da me čaka kar pester Julij.«
Kako vaju pri vaterpolu podpirajo starši.
ALJAŽ: »Starši so seveda navdušeni, kako nebi bili. Predvsem sem čutil pritisk od očeta že pred letom ali dvema, češ v Mariboru boš stagniral. Ni preprosto menjati sredino. Vaterpolisti ne odhajajo tako mladi, niso fizično dovolj zreli za odhod pri 18, 19 letih. Skratka ponudbe so prišle in mislim, da je sedaj pravi čas, da se odpravim v tujino.«
MATEVŽ: »Že od nekdaj sem doma razlagal kako bom postal profesionalni vaterpolist, da bom živel v tujini. V zadnjih letih pa je postalo jasno, da sem prerasel slovensko ligo, začele so prihajati ponudbe tako, da sta bila starša kar pripravljena na odhod. Vedno sta naju podpirala, že od vsega začetka, za kar sva jima izredno hvaležna. Vprašanje kaj bi počel zdaj če nebi imel tako super družine. Ko se je približeval dan odhoda na tuje sem opazil, da mamo malo skrbi kako se bom znašel, ampak zdaj ko je videla, da je vse v najlepšem redu ni več nobenega straha tudi za brata, saj ve, da mu bom jaz v oporo.«