Marko Šuler ni upal napovedati, noče pa niti on sam. Morda veste vi? Koliko golov bo letos zabil Ognjen Mudrinski?

Ognjen Mudrinski pač ima tisto nekaj. Nima vsega, še zdaleč ne, ima pa tisto nekaj. Ravno malo čez ravno prav. Saj se lahko opiše, kaj to nekaj pravzaprav je. Pa ne rabimo niti mi. To je storil v intervjuju za Maribor24 septembra že Marko Šuler, športni direktor, ki ga je pripeljal v zadnjih urah prestopnega roka. Iz poljske Jagiellonie. Na posojo. V Ljudski vrt.

»Statistika govori svoje: kamorkoli je prišel, je zabijal. V različnih, težkih prvenstvih. Tudi karakterno je drugačen, iskali smo nekoga, ki je bolj ‘namazan’ in bo slačilnici prinesel dodano vrednost.«

»Takšen preprosto sem«

Šuler takrat, ko smo ga vprašali, ni napovedal, koliko golov bo zabil 29-letni srbski napadalec. Izdahnil je samo »uh«. Vedel pa je, da bo zabil. In ko je zabil, doslej štirikrat na osmih tekmah, nazadnje v ponedeljek oba gola proti Kopru, je to proslavil na veliko. Tako na veliko, da je tudi klub to takoj izkoristil, ga označil za popularnega in (že tretjič v zadnjem času) poslal pred medije pred tekmo z Bravom

Mudrinski slavi. Ni pomembno ali iz dobrega metra ali po napaki golmana v skoraj prazen gol. Samo, da je šla noter. In že hop na ograjo juga, do navijačev. Strasno, glasno, močno, ponosno. Po zaslužen aplavz. »Tako pač to doživljam: nogomet se igra za gole, ne? Ko pade gol, to v meni vzbudi čustva in ne morem se držati nazaj. Takšen preprosto sem.«

Abonma enega »zicerja«

Če je Darko Milanič za Ekipo v intervjuju iz Cipra potožil, da današnji domači mladini manjka želja po zmagi, da bi bili boljši kjerkoli in kadarkoli – zato je, kakor je dejal, Milanič organiziral tekme proti mladincem, samo zato, da so jih člani nabili in se zmagovalno počutili -, potem je Ognjen Mudrinski točno tisto, kar je Maribor potreboval. Težava je le, da je nekaj od Maribora potreboval tudi on sam. Ogromno priložnosti. Abonma enega »zicerja«.

Toda gradil je dalje, osuplost nad zgrešenim preslišal, trmaril, dokler je le šlo. Pa z glavo, pa z nogo, pa kakorkoli. Tip osebe, ki večji zicer kot bo zapravila, bolj bo skušala dokazati, da je šlo pač za splet nespretnih okoliščin. Mudrinski je že v letih, ko najbrž tudi sam ve, da nikdar ne bo res veliki »igrač«. Nekje je nekaj šlo narobe, če je bil član mlade srbske reprezentance, se prek svoje Vojvodine in Jagodine prebil do Crvene zvezde, kjer je kot prvi debitiral s hat-trickom, se nato moral znajti v tujini (Greuther Fürth v drugi nemški ligi, Aarau v prvi švicarski) in se nato vrnil domov ter prek Spartak Subotice in Čukaričkega ter prišel do tretjega strelca srbske lige in v idealno enajsterico prvenstva 2018/19. In nato spet odšel v tujino, kjer pa se na Poljskem ni naigral. Potem je poklical Marko Šuler.

»Ne driblam«

Mudrinski je robusten. Ne preveč, ne premalo. Deluje, kakor da je bil še ravno dovolj mlad za nogomet nekih drugih časov in principov, da ne bi bil prehitro prestar. In vsekakor pomaga, da ima za sabo kar konkretno kalvarijo. Čeprav je kdaj tudi pregorel v želji, kot na debiju v Kidričevem, ko je v minuti in pol zapravil dve sijajni priložnosti, se mu izkušnje poznajo. Gori, a ne pregori. In tempira. Do kam? To je ključno vprašanje za moštvo, kjer pretirane konkurence tudi v takem sistemu niti ni. Žan Vipotnik je mlad, Rok Sirk povsem iz forme, Marcos Tavares mentor.

Zaveda se svojih kvalitet in hkrati omejitev. S trudom prinaša ekipi več možnosti za gole. »Ne preigravam, ne izmišljam si nečesa. Nisem tak tip igralca. Skušam biti odboj svojim soigralcem in jim vračam žoge, nato pa iščem svoje priložnosti v kazenskem prostoru.«

Mudrinski je pa vseeno še eden tistih, ki pravijo, da niso pričakovali tako visokega nivoja v slovenski ligi. Izjava, ki glede na videno iz vikenda v vikenda vseeno preseneča. Sam ocenjuje, da se pri nas igra odprt nogomet z veliko priložnostmi. Morda presoja iz poljske perspektive, kdo bi vedel.

Živi od predložkov

Živi pa od predložkov, rad jih ima, ne skriva, da je vse gole dal po asistencah. »Živim od teh žog, ni pomembno ali so to bočni ali vezni.« In tudi zato si, morda celo skromno glede nato, kako proslavlja gole, ni postavil številčnega cilja. Ni cifre, koliko golov bo zabil.

»Ne želim se omejevati in si dajati pritiska,« je njegova popotnica. Ima že tako ali tako dovolj koledarskega pritiska. V Ljudskem vrtu je na posoji do konca sezone, Maribor pa ima možnost odkupa. Kaj se bo zgodilo, je v klubu, kjer ni znano, kdo bo dolgoročno trener, je nemogoče napovedati. Je pa jasno nekaj. Ko bo zabil Mudrinski, bo proslavljal, kakor se je gole vedno proslavljalo. Na igrišč ali na dvorišču.