Pod Pohorjem je bilo ta vikend vse v duhu gorskega kolesarstva. Po pobočju Pohorja, na eni izmed najboljših downhill prog so odločale stotinke. Tribuna pri spodnji postaji pohorske vzpenjače sicer ni bila nabito polna, a to le zato, ker so najboljši deli za gledalce skriti v gozdu in se je bilo potrebno do njih nekoliko sprehoditi. Tako je pri najbolj atraktivnem delu proge, Rocks’n’ Roll, kjer so se kolesarji borili s številnimi koreninami. Ob progi pa se je slišalo aplavzov, ragelj, vzklikov, vžigov motornih žag in podobnega, ki so še dodatno vzpodbudile tekmovalce.
A proga, dolga 2 kilometra, je bila, kljub slabši napovedi, suha. Sonce je tako pozdravljajo tekmovalce in jim dopuščalo enake možnosti, ki jih na žalost niso imeli dan poprej na kvalifikacijah.
Hrastnikova odlična peta
Po progi sta se spustila tudi Slovenca, med ženskami Monika Hrastnik, ki je končala na petem mestu, v cilju pa jo je pričakal bučen aplavz gledalcev, ki so domači tekmovalki želeli čimboljši rezultat. Hrastnikova je tako zaostala za zmagovalko, Britanko Tahnee Seagrave, aktualno svetovno prvakinjo Rachel Atherton, Avstralko Tracey Hannah ter Francozinjo Marine Cabirou. Slovenka je tako končala na zmagovalnem odru, za Maribor24.si pa je povedala, da je zelo vesela, da lahko tekmuje na domačem terenu.
“Ta rezultat napoveduje odlično sezono, zelo sem vesela, da mi je to uspelo v Mariboru, prav tako pa je odlično, da se je tekma ponovno vrnila sem, upam, da bo dirka tu še večkrat,” je povedala Hrastnikova, ki je sicer članica francoske ekipe Dorval AM. Razkrila pa nam je tudi, da jo je v downhill gnal adrenalin, ki ga pred vsakim spustom čuti še danes. Prav poseben občutek pa je bil ta, da jo je v ciljni areni pričakala mama.
V moški konkurenci navdušil Francoz Loic Bruni
Moška konkurenca, ki se je po Pohorju spustila takoj za žensko, je poskrbela za atraktiven kolesarski šov. Med njimi je bilo kar nekaj padcev, a so vsi nadaljevali svojo pot in si tako pridobili vsaj nekaj točk v svetovnem pokalu. Najboljši je v cilj prikolesaril Loic Bruni, ki je bil v kvalifikacijah le za mesto boljši od domačina Jureta Žabjeka, ki je finale končal šele na 20. mestu., kljub odličnemu izhodišču na 8. mestu po kvalifikacijah.
“V vožnji sem naredil kar nekaj napak. Težko je bilo karkoli pričakovati, že samo od zjutraj se je posušila proga. Roke še niso dovolj močne, na kakšnih delih sem popuščal in hitro se zgodijo napake. Poznam progo, vem, kje lahko grem hitreje in kje počasneje. Proga se je v zadnjih dneh spreminjala zaradi vremena, sploh pa se spremeni pri tako veliko tekmovalcih,” je v cilju razložil Žabjek, sicer član slovensko-kadanske ekipe Unior/Devinci Factory Racing.