Jure Košir, Katja Koren Miklavec in Alenka Dovžan so postali novi člani Hrama športnih junakov Društva športnih novinarjev Slovenije (DŠNS). Slavnostni sprejem za prve dobitnike olimpijskih odličij pod slovensko zastavo je danes potekal na Trgu Leona Štuklja v Mariboru. Omenjena trojica alpskih smučarjev se je s tem pridružila 56 velikanom slovenskega športa, ki so bili doslej sprejeti v hram junakov.

Vražja Slovenka Katja Koren

Po menjavi generacij je bila Mariborčanka Katja Koren ena najbolj vidnih članic rodu vražjih Slovenk, skupine neustrašnih mladih smučark iz mlade države, ki so bile lahko nevarne v vseh disciplinah alpskega smučanja. Zaradi poškodb je bila njena smučarska kariera kratka, a zelo udarna.

V Lillehammerju je leta 1994 s presenetljivim tretjim mestom v slalomu prispevala svoj delež v bronasto trilogijo slovenske reprezentance. V svetovnem pokalu se je svoje edine zmage veselila s startno številko 66. Z njo je nekaj tednov pred ZOI 1994 v Flachauu premagala tekmice v superveleslalomu. Do tekmovalnega slovesa leta 1998 se je še štirikrat zavihtela na stopničke za zmagovalke, vselej v slalomu. Med drugim tudi na domači tekmi v Mariboru leta 1995.

Kaj je o sprejetju v Hram športnih junakov povedala Korenova? “Tak dosežek ima dva pomena, po eni strani priznanje oziroma nagrada za vse rezultate po tolikih letih in seveda dober občutek. Ob tem sem ponosna in sem vesela,” je povedala Korenova, ki se vselej rada spominja Zlate lisice, njene povsem domače tekme.

Jure Košir, specialist za slalom

Ko je Jure Košir aprila leta 1991 postal mladinski svetovni prvak v superveleslalomu, je še branil jugoslovanske barve. Istega leta, a že v novi sezoni, pa je bil v svetovnem pokalu član prvega rodu slovenskih smučarjev pod samostojno zastavo. Tudi vse svoje največje uspehe je Mojstrančan, ki se je med člani specializiral za veleslalom in predvsem slalom, dosegal za Slovenijo.

Med njimi velja izpostaviti bronasto kolajno na olimpijskih igrah leta 1994 v Lillehammerju, kjer je bil na slavnostnem odprtju tudi zastavonoša, tri posamične slalomske zmage na tekmah svetovnega pokala (ob skupno 20 uvrstitvah na zmagovalni oder), tretje mesto v skupnem seštevku svetovnega pokala ter tri slalomske in eno veleslalomsko kolajno v seštevku posamezne discipline.

Pri osemnajstih do kolajne

Mojstrančanka Alenka Dovžan bo v zgodovino športa za vselej zapisana kot prva dobitnica kolajne za samostojno Slovenijo na zimskih olimpijskih igrah. Veliki met ji je uspel le dober teden po dopolnjenem osemnajstem letu. V Lillehammerju je bila tretja v alpski kombinaciji, v kateri je izkoristila svojo kakovost tako v smuku kot tudi slalomu.

Skupno je nastopila na treh olimpijskih igrah in štirih svetovnih prvenstvih, a je ostala pri norveškem bronu. Zato pa se lahko pohvali s superveleslalomsko zmago svetovnega pokala, ki jo je slavila leta 1994 v Cortini d’Ampezzo, in nizom uspešnih sezon.