Šport

Camoranesi: »Razveljavljeni gol Kronavetra je bil regularen!«

Jaša Lorenčič, 26.10.20 ob 10:55

Mauro Camoranesi, ki v Ljudskem vrtu ostaja pri le eni zmagi in zdaj že treh remijih, se je strinjal, da je proti Kopru (pre)pozno menjal. Težek dan je imel Maribor v napadu, še težjega je imel sodnik David Šmajc. Skoraj bolj kot sporne odločitve je odmevalo njegovo arogantno kričanje na nogometaše.

Razlog, zakaj Maribor v 8. krogu državnega prvenstva v Ljudskem vrtu proti Kopru ni izgubil, je bil jasen: Ažbe Jug in njegove izjemne obrambe. »Rešil nam je kožo,« je bil direkten Blaž Vrhovec. Razlog, zakaj Maribor ni zmagal, pa ni več tako enoznačen. Na takih ligaških tekmah, kjer garaški remi preizpraša dve visoki gostujoči zmagi, je težko oceniti. Najbrž gre za mešanico vsega. Uigrana in trdna obramba Kopra, pomanjkanje individualnih potez v napadu, pozne menjave Maura Camoranesija in sodniške odločitve, ki so parale živce. Nič od tega ni bilo zares prevladujoče, dejstvo pa je, da Maribor ni našel načina, kako bi premagal Koper.

 Krajše in bolj jedrnato je povedal Vrhovec, ki je sčasoma v sredini očitno le pridobil zaupanje trenerja: »Nismo bili pravi. Na našo srečo je Jug veliko ubranil. Pritisk je bil, ampak drugega zadetka na žalost nismo zabili.« Remi za Maribor, povrhu doma, pač ni dovolj dober, kar je Vrhovec priznal na glas. Ne morejo biti zadovoljni, četudi je bilo nekaj prebliskov. »Gre v pravo smer, vedno bolj smo uigrani in vedno boljši bomo,« je tudi on ponovil, da počasi usvajajo Camoranesijeve ideje.

Dovolj zgovorna pa je bila tudi izjava Dareta Vršiča, kapetana gostov in nekdanjega člana Maribora: »Pred tekmo bi remi 1:1 v Mariboru najbrž vzeli, tako pa… nisem nezadovoljen, ampak lahko bi odnesli več.« Nihče ni skrival, da je bil Koper prvi polčas vidno boljši in da je le Jug poskrbel, da Maribor ni prejel drugega gola, preden je izenačil.

1. Zakaj Maribor ni izkoristil utrujenosti Kopra?

Bolj je tekma trajala, bolj se je poznala Kopru sredina dolga pokalna tekma s podaljški proti Aluminiju, ki so jo sicer kanarčki dobili. Tega ni mogel skriti niti trener Miran Srebrnič. Pričakoval je, da bo ritem padel in da se bodo povlekli pred gol, kakor so se že na začetku tekme. Takšno tekmo, v katerem bo nasproti stal »fizično močen Koper, ki se dobro brani in je nevaren s protinapadov«, je pričakoval tudi Camoranesi. Sam je poudaril, da je vse to pričakoval. Ampak če je vse to pričakoval, zakaj ni potem povlekel zmagovitih potez?

 

Še vedno ga bolj kot sistem, vprašanja o katerem mu gredo počasi že vidno na živce, zanima, kako Maribor pride pred kazenski prostor: »In to počnemo dobro.« Ampak saj s tem sta bila relativno zadovoljna tudi že Darko Milanič in Sergej Jakirović. Slednji je ob prihodu in odhodu povedal praktično enako: da žoga noče v gol. Za silo je Camoranesiju uspelo urediti obrambo, ki sicer očitno nujno potrebuje uigranost in stabilnost, saj se je izostanek Ilije Martinovića in posledični debi za mladega Žigo Obrehta zelo poznal v smislu velikih priložnosti Kopra.

Ampak še vedno, kadar nasproti stoji tekmec, ki presega drugo ligo, kar je Kopru za razliko od Gorice in Rudarja uspelo, goli ne pridejo zlahka. Nenazadnje je Maribor resda izenačil po protinapadu, vendar tudi z nekaj pomoči koprske obrambe in odbitka, ki ga je suvereno v mrežo pospravil Rok Kronaveter. Vse ostalo so bili številni predložki, ki niso našli večinoma nikogar, še najmanj tokrat znova povsem odrezanega Jasmina Mešanovića, ali pa upajoči streli od daleč, kdor je pač imel dovolj prostora.

Zakaj Maribor ni izkoristil padca Kopra?

Zakaj Maribor ni izkoristil padca Kopra? »Moj pogled je, da nogomet ni atletika, kjer na sto metrov zmaga tisti, ki je najhitrejši,« je bil Camoranesijev odgovor. »Koper je znova potrdil, da je dobra ekipa. V končnici smo bili superiornejši, ampak pred golom je bilo deset igralcev Kopra, mnogi med njimi zelo visoki, kar ni težko prebiti.«

2. Znova (pre)pozne menjave

Vprašanje iz novinarskih vrst je bilo direktno zastavljeno v želji po direktnem odgovoru. »Spoštujem mnenje glede poznih menjav,« se je strinjal z oceno, da je pozno menjal, ko je najprej v 80. minuti v igro poslal Marcosa Tavaresa, nato pa za drobiž minute še Jana Mlakarja. Pojasnilo? »Nisem menjal, ker smo bili do zadnjih 20 metrov zelo dobri in nevarni, obenem pa smo morali paziti na protinapade, kar je moštvo počelo dobro. Zato nisem želel posegati v ekipo.«

Moje mnenje je, da smo imeli vsaj pet čistih priložnosti za gol.

Že v Velenju, ko je Maribor slej ko prej nadziral tekmo, je dolgo čakal z menjavami. Še dve minuti dlje za prvo. In to kljub ritmu petih tekem v šestnajstih dneh, saj v četrtek sledi še derbi v Murski Soboti z Muro in nato prihodnji ponedeljek še gostovanje v Kidričevem pri Aluminiju. »Moje mnenje je, da smo imeli vsaj pet čistih priložnosti za gol.«

Priložnosti tokrat niso bile problem, četudi se je videlo, da je Koper to počel bolj okretno in nemara tudi lepše na oko. Problem je bila realizacija in odločitev, da Jan Repas, denimo, ostane na klopi. »Če je prostor, udariš. Le dovolj prostora moraš imeti. Gol je pač treba zabiti,« je Vrhovec precej preprosto pojasnil, zakaj je kar dvakrat netočno poskusil od daleč. Nenatančno.

3. Ažbe Jug lahko z razlogom preklinja

Z ustnic Ažbeta Juga se je dalo razbrati vse, kar je slučajno ujela kamera. Besen je bil. Mastne, trde besede so priletele. In kako ne bi bil jezen, ko pa zdaj že redno na severnem golu Ljudskega vrta ohranja Maribor do polčasa ne v igri, ampak pri življenju. Dovolj ga je razhudila enajstmetrovka, ko ga je vršič nasmodil s panenko. »Ko sem tekel,« je pojasnil Vršič, nekdanji član vijoličastih, do katerih na igrišču goji tak odnos, kakršnega je v vijoličastem proti še enemu nekdanjemu klubu Olimpiji, kdaj se je odločil, da bo poskusil s panenko. Tudi Jug je razmišljal, da se bo Vršič tako odločil, pa si je, sodeč po avtorju penala, premislil.

Ampak sicer je bil Jug najbolj na nivoju pri vijoličastih. Morda mu je s konstantno formo pariral le še znova Kronaveter.

Ampak sicer je bil Jug najbolj na nivoju pri vijoličastih. Morda mu je s konstantno formo pariral le še znova Kronaveter. Jug je postal suveren vratar, težave mu zares delajo le enajstmetrovke, če so te seveda zares lahko legitimna težava. Vršiču in Mateju Palčiču je ubranil po dve priložnosti, vsaka bolj konkretna od prejšnje. Dovolj, da vzame voljo in pogum moštvu, kakršno je Koper. »Mislim, da je izvrsten vratar, ko bo še nekaj tekem branil, bo v vrhunski formi. Nam je pa danes rešil kožo, ja,« se je strinjal tudi Vrhovec.

4. (Še) bolj kot samo sojenje je problem odnos

Začel je Camoranesi kar sam v svoji uvodni izjavi na novinarski konferenci. Preden je sploh dobil vprašanje o sojenju, je sodnika – Davida Šmajca – izpostavil kar sam. »In omenil bi, da je sodnik imel danes kar težek večer.« Kaj je mislil s težek? »Zahtevno je bilo za igralce, trenerje in sodnika. Boljši je bil prejšnji vikend kakor tokrat,« je Camoranesi očitno ocenil formo vseh.

Presenetil je, ko je mlademu Žigi Obrehtu takoj za prvi prekršek na sredini, resda za vlečenje za dres, pokazal rumeni karton.

Šmajc, ki spada med mlajše sodnike, je imel več dela, kot ga je bil očitno sposoben sprocesirati. Tekma ni bila toliko trda, kolikor je bila izenačena in so odločale tudi mejne situacije. Presenetil je, ko je mlademu Žigi Obrehtu takoj za prvi prekršek na sredini, resda za vlečenje za dres, pokazal rumeni karton. Imel je dve sporni situaciji pri igranju z roko Koprčanov v kazenskem prostoru in obakrat odmahnil. Dosodil je enajstmetrovko, ko je Nemanja Mitrović zamudno zrušil sicer nevidnega Nardina Mulahusejnovića. In razveljavil je gol Kronavetra v izdihljajih tekme, ki bi ga še v VAR sobi najbrž dolgo in pozorno presojali z različnih kotov, če bi jih kamere seveda ponudile, kar pri nas ni pogosta praksa.

Razveljavljeni gol Kronavetra je bil regularen,« je namreč najbolj razjezilo Camoranesija. Ampak opazili in slišali smo še nekaj drugega. Kako je Šmajc nahrulil denimo Denisa Klinarja in zlasti Žana Kolmaniča.

»Razveljavljeni gol Kronavetra je bil regularen,« je namreč najbolj razjezilo Camoranesija. Ampak opazili in slišali smo še nekaj drugega. Kako je Šmajc nahrulil denimo Denisa Klinarja in zlasti Žana Kolmaniča. Eno je povzdigovanje glasu v želji po doseganju avtoritete. Drugo je pa golo nadiranje. Šmajc, ki denimo Klinarju za nabijanje žoge v reklamni pano ni pokazal kartona, je počel slednje. Ni vzpostavljal avtoritete, še manj je to zares bil. Kričal je na igralce v situacijah, ko se tekma ni lomila. Na prigovarjanje v res spornih situacijah pa, denimo, ni odgovarjal skoraj nič. Vsaj ne tako na glas. »Prigovarjanje nič ne spremeni, ampak to je del folklore. Lahko se vsi pritožujemo, pa je jasno, da nič ne bomo dosegli. S sodnikove strani je bilo vse okej je bil diplomatski Blaž Vrhovec.

 

Svoje so pristavili še Koprčani. »Mariborski igralci so po mojem preveč izsiljevali neke situacije, ki to niso bile. Mi se pa normalno moramo malo postaviti tudi zase,« je povedal kapetan Vršič. In trener Srebrnič, ki je dolga leta v slovenskem nogometu? Je bilo včasih, ko je sam še redno igral, tako? So se sodniki tako zelo drli na igralce ali zdaj pač vse bolj slišimo, ko ni gledalcev na stadionih? »Povedal bom svoje mnenje: toliko let sem igral in s sodniki smo imeli normalno komunikacijo. Če si bil ti gosposki do sodnika, je bil tudi on do tebe. Zdaj ne vem, kako je, bodo povedali igralci, je bila pa šola včasih malo drugačna.« Srebrnič je tako dvoumno pustil v zraku, šolanje koga je imel v mislih: igralcev, sodnikov ali obojih.

5. Peterica nekdanjih vijoličastih: zelo solidno

Neizogibna so bila vprašanja in primerjave. Kako je igrati proti Mariboru s kar peterico nekdanjih nogometašev (Aleksander Rajčević, Matej Palčič, Timotej Dodlek, Dare Vršič in Nardin Mulahusejnović) in kam so šle posamezne kariere, ko se je Ljudski vrt zamenjalo za Bonifiko. Rajčević je bil suveren v obrambi, Palčič je pokazal več kot kadarkoli v vijoličastem, enako najbrž velja za Dodleka, medtem ko se je od Vršiča in Mulahusejnovića pričakovalo malenkost več.

»Za vsako ekipo, ki pride igrati v Ljudski vrt, je nekaj posebnega. Ni enako igrati pri Triglavu ali Gorici kakor tukaj. Vemo, kakšno zgodovino ima Maribor. Motivacija je vsekakor večja,« je opisal Vršič. Z Mulahusejnovićem sta prišla kot prvi podajalec in prvi strelec lige. »Čutiva se še iz Maribora, ko sva trenirala skupaj in upam, da bova še bolj pomagala ekipi. Sva tista, ki morata biti odločujoči faktor v napadu.«

Koper je resno vzel prvo ligo še, ko se je tri leta po finančnih težavah prebijal nazaj do najboljših. Toda visokoleteče napovedi presednika Anteja Guberca, da Koprčanov sredina lestvice ne zanima, so bile na igrišču v prvih krogih sezonih dolgo majave.

Koper je resno vzel prvo ligo še, ko se je tri leta po finančnih težavah prebijal nazaj do najboljših. Toda visokoleteče napovedi presednika Anteja Guberca, da Koprčanov sredina lestvice ne zanima, so bile na igrišču v prvih krogih sezonih dolgo majave. Ker je liga izenačena, je Koper z zgolj dvema zmagama na sredini lestvice.

Miran Srebrnič sicer ima zavidljiv kader, ki pa se še vidno uigrava, nima pa še dovolj širine in globine, da bi sopihal z najboljšimi. »Bral sem, ko je Camoranesi rekel, da je Mura že bila na stotih odstotkih ter da bodo zraven prišli samo še Olimpija, Maribor in Celje. Ne, tukaj smo že druge ekipe, liga je zelo izenačena in zahtevna. Liga bo zelo, zelo nepredvidljiva: tako za gor kot za dol.«