Zanimanje za atletiko v mestu ob Dravi se v zadnjih letih povečuje. V Atletskem klubu Poljane želijo iz leta v leto narediti korak naprej v svojem delovanju. Otrok in vpisa je iz leta v leto več, glavna skrb pa je neprimeren vadbeni prostor. Ne glede na probleme pa v Mariboru ostaja kar nekaj talentov. Med glavnima so Tjaša Stanko, Tina Jureš in Eva Vivod.
 
Za atletiko v mestu ni posluha
Zanimanje za atletiko, ki velja za »kraljico športov« se v zadnjih letih v Mariboru povečuje. Kljub slabim pogojem za zimsko vadbo in treninge atletike je v zadnjih letih ponovno zaznati vzpon.
Največja težava je dejstvo, da vadbe in treninga v zimskih mesecih (od novembra do marca) ni moč izpeljati, takrat se proces treninga domala ustavi.
Največja težava je dejstvo, da vadbe in treninga v zimskih mesecih (od novembra do marca) ni moč izpeljati, takrat se proces treninga domala ustavi, razlaga trener in predsednik AK Poljane Maribor, Robert Herga. »Eno tretjino koledarskega leta smo prisiljeni k improvizaciji in prilagajanju. Prav v obdobju, ko je potrebno količinsko narediti bazični trening, ki bazira na velikem obsegu capljamo na mestu in se »skrivamo« po telovadnicah ter treniramo na lokacijah, kjer je domala nemogoče držati korak in stik z atleti, ki imajo primerne prostore za zimsko vadbo. Za vadbo otrok nižjih selekcij so šolske telovadnice, kjer gostujemo, dovolj dobre. Za starejše selekcije – za mladince in člane, pa je zadeva povsem drugačna.
Atletski trening zajema velik del priprav v vseh drugih športnih panogah in brez njega ni dobre telesne priprave ekip in posameznikov. Z atletsko dvorano tako ne bi pridobili samo atleti. S tem bi namreč pridobili številni športniki in ekipe drugih športnih disciplin.
Atletika po vsem tem v Mariboru definitivno ni kraljica, a po rezultatih, ki jih dosegajo številni mariborski atleti in atletinje si tudi v Mariboru zasluži ta naziv. Za atletiko kot bazični šport v našem mestu ni poskrbljeno in ni posluha. Potrebujemo pokrito atletsko dvorano, da bodo lahko treningi dobili pravo vsebino in pokrito atletsko tribuno, ki nam bo v ponos. Vsakič, ko pade neznatna količina dežja, tribuna na atletskem stadionu obiskovalcem ne daje več strehe na glavo – toči na številnih mestih in je drugemu največjemu mestu v državi v sramoto.« Herga ob tem dodaja, da atletski trening zajema velik del priprav v vseh drugih športnih panogah in brez njega ni dobre telesne priprave ekip in posameznikov. Z atletsko dvorano tako ne bi pridobili samo atleti. S tem bi namreč pridobili številni športniki in ekipe drugih športnih disciplin.

V tem trenutku v klubu, kljub prostorskim omejitvam, 180 otrok
Zanimanje za atletiko je v Mariboru iz leta v leto večje. Po dolgih letih zatišja je na atletskem stadionu Poljane ponovno veliko število otrok, ki uživajo v vadbi in treningih. Robert Herga je vesel, da sako leto vsaj en atlet iz njihovega kluba tekmuje na največjih atletskih tekmovanjih po Evropi in svetu. »Z letošnjim vpisom smo tako kot v lanskem letu izredno zadovoljni. V klubu je 50 novih članov, bilo pa bi jih lahko še več, a smo žal  prostorsko omejeni.
V tem trenutku imamo v klubu 180 otrok, ki delujejo v 10 selekcijskih skupinah, od skupine atletskega vrtca do starejših pionirjev. Še petdeset pa je takšnih, ki vadijo v starejših skupinah od mladincev, članov do Šole teka, ki je namenjena vadbi za odrasle.
V tem trenutku imamo v klubu 180 otrok, ki delujejo v 10 selekcijskih skupinah, od skupine atletskega vrtca do starejših pionirjev. Še petdeset pa je takšnih, ki vadijo v starejših skupinah od mladincev, članov do Šole teka, ki je namenjena vadbi za odrasle. Sam vpis je potekal v skladu z našimi pričakovanji. Priznati moramo, da se med starši krepi zavedanje, da je potrebno otroku ponuditi organizirano gibanje v naravi ob strokovni pomoči, trenerjev in vaditeljev našega kluba. Vse s ciljem zdravega preživljanja prostega časa, ki ponavadi kasneje pripelje do resnega udejstvovanja v atletiki.«

Državno prvenstvo organizirajo na Dunaju
Slovenski atleti zaradi neprimernega vadbenega prostora v Mariboru in Sloveniji državno zimsko prvenstvo v atletiki izpeljejo na Dunaju, kjer je primerna dvorana za izpeljavo tekmovanja v krožnih tekih. »To je podatek, ki dovolj zgovorno pove, kako daleč smo dejansko od pravih pogojev za nemoteno izvedbo tekmovanj in treningov v zimskem obdobju. Smo edina športna panoga v državi, ki zaradi neprimernih prostorov ne moremo izpeljati niti osnovnega programa tekmovanj v zimskem obdobju,« razlaga Herga. Ne glede na razmere pa je v klubu kar nekaj talentiranih posameznikov. Med mladimi je najbolj perspektivna atletinja Tjaša Stanko. »Njen talent dokazujejo rezultati v letošnji sezoni, ko se je kot prvo skozi evropske kvalifikacije uvrstila na II. Poletne olimpijske igre mladih v metu kopja, kjer se je uvrstila v finale in osvojila 9. mesto. Tjaša je v svoji starostni kategoriji  že dve leti med najboljšimi ”kopjašicami” na svetu in njeno orodje že sedaj leti zelo daleč, zato si želimo, da bi bilo tako tudi v prihodnje.« Med člani v tem trenutku najbolj izstopata Tina Jureš, ki nastopa v tekih na 100 in 200 metrov in Eva Vivod – mlajša članica, ki je letos postavila nov državni rekord v metu kopja za mlajše članice.