Če izločijo vsaj enega od naslednjih treh tekmecev, so minimalno v novi konferenčni ligi, v blagajni pa 3 milijone evrov. Za primerjavo: Maribor mora za skupinski del konferenčne lige izločiti štiri tekmece. V osmih četrtkih zapored.

Mura je z epsko zmago proti makedonskemu prvaku Škendiji (5:0, skupaj 6:0) v praksi pokazala, koliko je bilo vredno lansko prvenstvo in koliko je štel obračun za naslov z Mariborom v Ljudskem vrtu. Ogromno. Gigantsko ogromno. Milijone ogromno. Da dobiva Ante Šimundža, trener državnega prvaka Mure, ki je z Mariborom osvojil dva naslova in se uvrstil v ligo prvakov, vse bolj oprijemljiv nadimek. Ante Gigante.

Prekmurci, ki začuda niso pretirano krepili moštva pred začetkom sezone, so si namreč zdaj zagotovili še vsaj šest evropskih tekem. Najprej Ludogorec, prva tekma že predvidoma v sredo na Fazanerija. Če izločijo vsaj enega tekmeca, torej bolgarskega prvaka, bodo minimalno v novoustanovljeni Uefini konferenčni ligi. To je le minimum, uvrstijo se lahko tudi v ligo Evropa. Do evropske jeseni mora, za primerjavo, Maribor v borbi za konferenčno ligo izločiti štiri tekmece. V osmih zaporednih četrtkih, začenši s povratno tekmo pri armenskem FC Urartu.

Kontekst bitke za lanski naslov

Že res, da je bila lanska sezona za Maribor sila turbulentna. Ampak šele zdaj je izgubljen obračun za naslov, ko je Mura (1:3) zdržala ne le pritisk, temveč suvereno premagala naposled nemočne in nepotentne vijoličaste, dobil svoj kontekst.

Črno-beli so v novem sistemu kvalifikacij preskočili prvo oviro, ko so pokazali skoraj vse, kar se v nogometu lahko – od dobrih obramb do sijajnih golov –, in imajo zdaj na voljo vsaj en popravni izpit, v bistvu pa dva. Za tri tekmovanja.

 Da, ni tako enostavno, pa vendar. Mura je z zmago napredovala v 2. krog kvalifikacij za ligo prvakov. Tam jih čaka bolgarski prvak Ludogorec, ki je izločil beloruskega prvaka Šahtar iz Soligorska. Prva tekma bo že predvidoma v sredo na Fazaneriji. Do lige prvakov so skupaj štirje krogi. Če bi Mura izločila Ludogorec, bi se že uvrstila vsaj v skupinski del konferenčne lige, saj bi v 3. krogu imela zagotovljen vsaj play-off za ligo Evropa. Če bi bila nato še tam neuspešna, bi se uvrstila v konferenčno ligo. Kot rečeno, biti prvak se zelo izplača.

Pot tudi s popravnim izpitom

A če bi bili Muraši neuspešni proti Ludogorcu, se bodo selili v kvalifikacije za 3. krog lige Evropa. Če bodo tam uspešni, gredo v play-off, kar jim avtomatsko tudi v primeru poraza omogoča vsaj skupinski del konferenčne lige. Če bi bili dvakrat zapored neuspešni, pa jih nato čaka ključni, zadnji, play-off krog za konferenčno ligo. Uvrstitev v skupinski del prinaša 2,9 milijona evrov nagrade.

»Morda bi se kaj v Murski Soboti zgodilo tudi prej, če bi imeli ambicioznost, ki je potrebna. Čustvena navezanost pa nikdar ni vprašljiva,« je Ante Šimundža zelo prizemljeno ocenjeval po osvojitvi državnega naslova z Muro. Šele drugi trener, ki je po Bojanu Prašnikarju postal prvak tako z Mariborom kot še z drugim klubom.

Mariboru se lahko kolca

Postal je sinonim za Muro. Mariboru se lahko zdaj kolca tudi zato, ker sta skozi lansko sezono, kakor je konec maja ocenil Šimundža, kvaliteta in želja tehtnico nagnila na Murino stran.

Presenetljivo črno-beli praktično niso spreminjali kadra po osvojenem naslovu. Verjeli, da bo kljub skromni beri točk, ki so bile potrebne za naslov (le 63, Maribor jih je zbral enako, a imel slabši izplen iz medsebojnih tekem), obstoječa zasedba zadoščala vsaj za prvi krog kvalifikacij za ligo prvakov. Ni le zadoščala.

Mura je na koncu povozila, pregazila, pohodila Škendijo. Že res, da je bila prva tekma na ogromnem, a slabo obiskanem stadionu Tošeta Proeskega v Skopju, kamor so morali iz Tetovega, in da je Mura zabila iz enajstmetrovke, svojo pa je Škendija v čudnem kriteriju zapravila. In da so makedonski prvaki navalili na začetku povratne tekme, skušali izkoristiti morebitno zadržanost. Ampak vse to je Mura odbila. Moštveno in s posamično kvaliteto. Z najbrž najboljšim nogometom, kar smo ga gledali vsaj v zadnjem letu. Od vseh slovenskih klubov. Na tako pomembni tekmi.

 

Ne bi bilo nepričakovano, toda Šimundža se je očitno dovolj naučil iz svoje mariborske ere. Vnovčil je raznolike evropske izkušnje – od prevzema kluba jeseni in prezimitve v ligi Evropa, uvrstitve v ligi prvakov in nato takojšnji izpad proti Astani –, ki jih je nenazadnje obogatil že z Muro. Prekmurce je leta 2018 spravil v prvo ligo in kar že takoj v Evropo, kjer je bil Maccabi iz Hajfe previsoka ovira (0:2 v gosteh, povratna tekma 2:3 doma).

Ampak že lansko poletje, četudi zaradi pandemije skrčeno na le eno tekmo v dvobojih, je s kadrom, ki je več izgubljal kot pridobival, je pokazal največ med četverico slovenskih klubov. Maribor se je osramotil proti Coleraineu, Olimpija je v Stožicah komaj po podaljških izločila islandski Vikingur, da je nato izpadla doma proti Zrinjskemu, Celjani pa so kot aktualni prvaki minimalno premagali irski Dundalk ter nato izgubili doma z Moldejem ter nato za evropsko ligo še z Araratom.

Mura je v boju za ligo Evropa kot pokalni zmagovalec izločila Nomme Kalju (4:0), šokantno razmontirala danski AGF (3:0) in nato za nagrado na Fazanerijo dobila svetove premočni PSV Eindhoven (1:5).

Zelo konkreten denar

Zdaj pa so zagrabili možnost spremenjenega sistema kvalifikacij. Klubom iz manj uspešnih evropskih držav, ko gre za dosežke klubov, je Uefa ponudila uteho, ker je pot do elitne lige prvakov vse težja in težja.

Sčasoma utegne takšna politika privesti do še večjih razlik, ko sistem ne bo tako formalno zaprt, kakor je predvidela spodletela super liga, bo pa uvedel različne razrede. Ampak trenutno je nagradni sklad še vedno sila mamljiv, dragocen in razkošen za slovenske razmere, kjer je 3 milijone evrov, kolikor prinaša zgolj uvrstitev v skupinski del, še vedno zelo konkreten denar.

Šimundža naredil »igračine«

Mura je tako pokazala zdaj še v praksi, kaj je Maribor zapravil ne zgolj, hkrati pa tudi na zadnji tekmi. In kako je Šimundža iz Luke Bobičanca, Nina Koutra, Žige Kousa, Žana Karničnika in ostale naredil igralce ne za nižje slovenske lige, ampak za Evropo. Mihael Klepač, ki je bil v Aluminiju soliden, a ni izstopal, ko je prišel na Fazanerijo, je za Muro zabil pravzaprav gol za naslov in zdaj pritisnil dva še Škendiji.

Če so Muraši z dvema tekmama prišli do še šestih evropskih tekem, morajo vijoličasti v Armeniji garati, da bodo šli na Švedsko k Hammarbyju. In če bodo uspešni proti uigranim Švedom, bodo komaj na polovici. Zato je Ante Šimundža s takšno zmago, ko se Mura ni ustrašila, ni bila tako prepričljiva, kolikor surovo učinkovita, nekaj, česar v našem nogometu niti v ligi nismo gledali, pokazal tudi to, zakaj je Mura lani osvojila naslov. In potrdil. Za razliko od Celja lani je Mura res vnovčila titulo državnih prvakov. Vsaj zaenkrat. Ampak če kaj Šimundža ve iz Ljudskega vrta, je to, da se zdaj lahko prave tekme šele začnejo.

Mura je pokazala veliko, ampak si je šele prigarala, da doseže ogromno. Je pa to storila na prekleto lep, dober, kvaliteten, povezan način. To pa.