Na ZZZS po potrditvi sprememb zakona o dolgotrajni oskrbi na referendumu poudarjajo, da je nujna vsebinska prenova osnovnega zakona ali priprava novega. Kot pojasnjujejo, osnovni zakon zaradi “številnih pomanjkljivosti” ne more doseči svojega namena, torej z začetkom leta 2023 zavarovanim osebam omogočiti dostop do pravic dolgotrajne oskrbe.
Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) tako pozivajo zakonodajalca in pristojna ministrstva, da v okviru širšega družbenega dialoga, takoj pristopijo k pripravi zakona, ki bo omogočil, da bodo zavarovane osebe oziroma upravičenci s 1. januarjem 2024 “resnično in dejansko prejele pravice do dolgotrajne oskrbe”, so zapisali v sporočilu za javnost.
Ob tem so ocenili, da časa za prenovo zakona ni veliko, zato tako od izvršilne kot tudi zakonodajne veje oblasti pričakujejo, da bosta nemudoma pristopili k pripravi rešitev. Hkrati opozarjajo, da nove zakonske rešitve potrebujejo tudi ustrezen čas za vzpostavitev sistema pri vseh deležnikih.
Na ZZZS tako zatrjujejo, da se bodo tudi v bodoče kot eden izmed ključnih deležnikov vključevali v aktivnosti vzpostavitve dolgotrajne oskrbe kot novega stebra socialne varnosti v državi, ki ga državljani nujno potrebujejo.
Volivci so na nedeljskem referendumskem glasovanju prižgali zeleno luč zakonom o vladi, o RTVS in o dolgotrajni oskrbi. Za uveljavitev sprememb zakona o dolgotrajni oskrbi je glasovalo 62,23 odstotka volivk in volivcev, proti pa glasovalo 37,77 odstotka.
Spremembe zakona o dolgotrajni oskrbi predvidevajo enoletni zamik začetka izvajanja lani sprejetega zakona, ki sistemsko ureja področje dolgotrajne oskrbe, tako oblike institucionalnega varstva kot na domu. Spremembe zakona prinašajo tudi dodatna sredstva za dvig plač v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva ter za kadrovsko širitev v višini okoli 30 milijonov evrov.
STA
