Nekaznovanost še vedno precej razširjena
Čeprav so države v regiji sprejele ustrezno zakonodajo na področju boja proti trgovini z ljudmi, je nekaznovanost storilcev še vedno precej razširjena. Ta izziv je prepoznan tudi v Evropski uniji, zato k okrepitvi zmogljivosti kazenskega pravosodja v boju proti kulturi nekaznovanja poziva tudi letos predstavljena strategija EU za boj proti trgovini z ljudmi.
Za okrepitev prizadevanj na tem področju so predstavniki mreže, v kateri je enajst držav iz regije, ob evropskem dnevu boja proti trgovini z ljudmi sprejeli skupno izjavo, s katero so se zavezali k okrepitvi ukrepov za odpravo nekaznovanosti kaznivih dejanj trgovine z ljudmi, dodelitvi ustreznih sredstev za učinkovit odziv kazenskega pravosodja ter k okrepljenemu regionalnemu sodelovanju.
Nacionalna koordinatorica za boj proti trgovini z ljudmi Tina Princes Damjanovič je ob tem opozorila tudi na pojav tihotapljenja migrantov, ki je pogosto tesno povezan s kaznivim dejanjem trgovine z ljudmi.
“V iskanju izhoda iz revščine, oboroženih spopadov, politične nestabilnosti in različnih oblik preganjanja migranti pogosto poiščejo tihotapce, da jih prepeljejo v tujino, kjer jim bo omogočeno boljše življenje. Ranljivost migrantov pa lahko izkoriščajo tudi trgovci z ljudmi, zato je treba problematiko ilegalnih migracij, še posebej v naši neposredni bližini, pazljivo spremljati,” je poudarila po navedbah MNZ.
V Sloveniji izkoriščanje zaradi prostitucije
V Sloveniji glede na obliko trgovine z ljudmi prevladuje izkoriščanje zaradi prostitucije in spolnih zlorab. Na splošno je Slovenija prepoznana kot ciljna država izkoriščanja žrtev trgovine z ljudmi, pa tudi kot tranzitna država za osebe iz jugovzhodne Evrope, ki prek Slovenije nadaljujejo pot v druge države članice EU.
Storilec kaznivega dejanja trgovine z ljudmi se kaznuje z zaporom od enega do desetih let in denarno kaznijo. Z zaporom od treh do 15 let pa se kaznuje storilec, če je dejanje storjeno proti mladoletniku ali s silo, grožnjo, preslepitvijo, ugrabitvijo ali zlorabo podrejenega ali odvisnega položaja.
Lani je slovenska policija obravnavala 29 kaznivih dejanj trgovine z ljudmi, pri čemer je identificirala 27 žrtev tega kaznivega dejanja. V kazenskih postopkih so v preteklem letu obravnavali 33 fizičnih in tri pravne osebe, pristojna tožilstva pa so za navedeno kaznivo dejanje vložila dve obtožnici zoper šest fizičnih oseb.
Sodišča so v letu 2020 spoznala za krive kaznivega dejanja trgovine z ljudmi pet fizičnih oseb, v zadnjih petih letih pa je bilo za to kaznivo dejanje obsojenih skupno 32 oseb, so zapisali na MNZ.
