V Sloveniji obeležujemo svetovni dan prve pomoči 11. septembra, z namenom opozoriti širšo javnost, kako pomembno je znanje prve pomoči. Kot so nam pojasnili na Rdečem križu Slovenije (RKS) smo Slovenci sicer pripravljeni dajati prvo pomoč ponesrečeni osebi, ampak zaradi strahu pred povzročitvijo dodatne škode, želimo to velikokrat prepustiti komu drugemu. Zaradi tega je strokovna javnost kritična, ko gre za pripravljenost posameznikov za dajanje prve pomoči.

Že 2017 je ekipa 24ur inšpektor ugotovila, da se množica ljudi slabše odzove, ko je priča poškodbi ali dogodku, ko oseba potrebuje prvo pomoč. Možnosti za preživetje so zato manjše. “Študije, ki raziskujejo področje oživljanja, ugotavljajo, da je majhen delež laikov pripravljen oživljati osebo v srčnem zastoju. Se pa v zadnjih letih povečuje. V trenutku, ko je nekdo življenjsko ogrožen, je za osebe v njegovi bližini pomembno predvsem, da hitro naredijo, kar je prav. To pa pomeni vse, kar je razumno mogoče, da se reši življenje,” pojasnjujejo na Rdečem križu ter dodajajo, da je treba pomagati skrbno in po najboljših močeh. Pri tem pride do izraza znanje prve pomoči.

V svoji raziskavi leta 2016 je dr. Damjan Slabe, profesor na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani, ugotovil tri najpogostejše razloge za nedajanje prve pomoči:

– Prepričanje, da drugi znajo bolje nuditi prvo pomoč kot mi sami.
– Bojazen, da bodo s svojim ravnanjem poškodovancu škodovali.
– Prenos okužbe med nudenjem prve pomoči.

Pri tem dr. Damjan Slabe poudarja, da strah pred tožbo v sodobni slovenski družbi ni visoko rangiran dejavnik za nedajanje prve pomoči. Neznanje, strah, da ne bi pravilno postopali in bi osebo fizično poškodovali, ter bojazen pred okužbo lahko premagamo z rednim obnavljanjem znanja in veščin prve pomoči.

Zato želimo ob svetovnem dnevu prve pomoči ljudi spomniti, da šteje vsaka minuta in je pomembno pristopiti in pomagati.

Epidemija koronavirusa je dodatno izpostavila pomen zagotavljanja varnosti v prvi pomoči. Poznavanje vsebin prve pomoči med epidemijo je dobilo dodatno veljavo. “Bolnišnice in reševalne službe so bile namreč preobremenjene, dostop do zdravnikov in zdravstvenih storitev otežen, tveganje za nastanek poškodb v gospodinjstvih pa se je opazno povečal.”

Znanje prve pomoči v Sloveniji raste

“V Rdečem križu Slovenije ugotavljamo, da s kontinuiranim delom pozitivno vplivamo na posameznikovo samozavest ter posledično na njegovo odločitev za pomoč ponesrečenemu ali nenadoma oboleli osebi,” pojasnjujejo na Rdečem križu ter dodajajo, da je znanje prve pomoč pri nas vedno boljše, je pa zelo odvisno od zahtevnosti in trajanja programov usposabljanja.

Po oceni RKS v Sloveniji obvlada prvo pomoč:
– strokovna javnost torej zdravstveni delavci
– nekateri profili sil zaščite, reševanja in pomoči (bolničarji, prostovoljci RKS, pripadniki enot prve pomoči Civilne zaščite, gasilci bolničarji, gorski reševalci, jamarski reševalci itn.)
– reševalci iz vode
– prvi posredovalci
– vozniki motornih vozil
– zaposleni v delovnih organizacijah z opravljenim programom usposabljanja prve pomoči

Poleg tega se mnogi posamezniki udeležujejo številnih brezplačnih tečajev in izobraževanj, ki jih za izboljšanje znanja prve pomoči organizirajo lokalne skupnosti, Rdeči križ Slovenije in številni zdravstveni domovi po Sloveniji.

Z Zakonom o Rdečem križu Slovenije (Ur. l. RS, št. 7/93 in 79/10) je RKS podeljeno javno pooblastilo za organiziranje in izvajanje tečajev in izpitov prve pomoči. “V sodelovanju s Strokovnim centrom za prvo pomoč pri RKS oblikujemo programe usposabljanj, ki sledijo veljavni slovenski zakonodaji po posameznih področjih,” so pojasnili na Rdečem križu.

“V skladu s priporočilom Mednarodne federacije Rdečega križa in Rdečega polmeseca ter Strokovnega centra za prvo pomoč pri RKS si prizadevamo okrepiti dialog z državo in ostalimi pomembnimi deležniki, da bi se programi usposabljanj prve pomoči redno obnavljali,” poudarjajo ter dodajajo, da ta znanja odločajo o življenju in smrti ter sodijo med osnovna znanja, ki bi jih moral obvladati vsak posameznik.

Poleg tega opozarjajo, da bi za to potrebovali celovit in sistematični program izobraževanja, ki bi potekal celo življenje. Za dvig ravni splošnega znanja prve pomoči je potrebno doseči, da postanejo vsebine in veščine prve pomoči del splošne izobrazbe vsakega posameznika. Tako bi sledili nekaterim evropskim državam, ki so učenje prve pomoči uvrstile v osnovnošolske programe in že beležijo prve pozitivne učinke.

Katere so najpogostejše napake pri nudenju prve pomoči?

Kljub vedno večjemu znanju prve pomoči se še vedno pojavljajo napake. Pri RKS izpostavljajo štiri najpogostejše napake pri nudenju prve pomoči:

– Ne usmerimo dovolj pozornosti zagotavljanju varnosti, preden pristopimo k poškodovani osebi.

– Prevladuje prepričanje, da je potrebno poškodovano osebo v primeru prometne nesreče odstraniti iz vozila, vendar to ni pravilno. Osebo odstranimo le, ko poškodovanemu neposredno grozi nevarnost iz okolja, ali če to zahteva stanje poškodovanca.

– Pri epileptičnem napadu potiskamo predmete v ustno votlino z namenom zaščite posameznika pred ugrizom. V ustno votlino ne smemo potiskati ničesar. Iz okolice odstranimo vse, za posameznika, nevarne predmete in mu zaščitimo glavo.

– Opekline namažemo z različnimi preparati. Na opeklinsko rano ne smemo dati nobenih mazil, praškov ali podobno. Opeklino hladimo vsaj 20 minut, oziroma do prenehanja bolečine, nato jo sterilno pokrijemo in rahlo obvežemo.