Morebitni drugi krog volitev se načeloma izvede tri tedne po prvem glasovanju, je danes spomnil Brglez. Novoizvoljeni predsednik bo v DZ prisegel 22. decembra in dan zatem, ko se tudi izteče mandat aktualnemu predsedniku, nastopil funkcijo.
Znanih že nekaj kandidatov
Izteka se namreč mandat aktualnemu predsedniku republike Borutu Pahorju, ki je svoj prvi mandat nastopil 23. decembra 2012. Pahor se bo potegoval za nov mandat in čeprav je napovedal, da bo kandidiral kot neodvisni kandidat, je pričakovati, da ga bo podprla vsaj SD. Boj za predsedniški stolček je napovedala tudi predsednica NSi Ljudmila Novak, v drugih parlamentarnih strankah pa so glede kandidatur ali podpore kandidaturam še skrivnostni.
Je pa kandidaturo napovedalo več znanih in manj znanih obrazov, med drugim veleposlanik v Makedoniji Milan Jazbec ter igralec in aktualni kamniški župan Marjan Šarec. Brglez je danes ponovil, da ne namerava kandidirati. S predsedniško kandidaturo je tudi že začel Mariborčan Damjan Murko, o čemer smo tudi že poročali.
Želi primerno osebo
Je pa ocenil, da Slovenija potrebuje predsednico ali predsednika z odlikami, kot so pogum, načelnost, iskrenost, poštenost in odprtost. “Slovenija potrebuje nekoga, ki se bo oglasil vedno, ko bo treba o perečih družbenih vprašanjih in dilemah zavzeti stališča. Predsednik republike je namreč vrhovna moralna in politična avtoriteta v državi, zato se mora in je prav, da svojo avtoriteto udejanja tudi s tem, da se opredeljuje do vseh dogajanj v naši državi in družbi,” je dejal. Kandidatom je zaželel smelosti in poguma, izvoljenemu na volitvah pa “veliko vladarske modrosti, v korist vseh nas in naše skupne domovine”.
Ob vprašanju, ali njegov opis, kakšen bi moral biti predsednik republike, izraža tudi kritiko do dela aktualnega predsednika Pahorja, se ni želel konkretno opredeliti. “Lahko jo jemljete kot kritiko ali spodbudo, da bi v prihodnjem mandatu ravnal na ta način, ki je najprimernejši v našem političnem sistemu,” je dejal.
Datum po referendumu
Sicer pa si Brglez želi kampanje, ki bi v ospredje postavila funkcijo predsednika republike in vse pristojnosti, ki jih ima v našem sistemu, in ne toliko druga vprašanja. Predvsem si želi odgovorov, na kakšen način namerava predsednik republike delovati avtonomno, glede na vse druge akterje v slovenskem političnem prostoru. Sicer pa je, kot je priznal, toliko realista, da takšne kampanje ne bi pričakoval. “Sem pa toliko utopista, da si lahko v tem trenutku to želim,” je pristavil.
Po Brglezovem mnenju je 22. oktober za prvi krog volitev prvi primeren datum po tistem, ko bodo končali opravila v zvezi z referendumom o zakonu o drugem tiru, ki bo 24. septembra, ter se zatem lahko v polnosti posvetili volitvam predsednika. Ob tem je spomnil na to, da morajo biti najpozneje 25 dni pred samimi volitvami vložene vse kandidature.
Akt podpisal pod sliko sv. Frančiška Saleškega
Akt o razpisu volitev je Brglez danes podpisal v Narodni galeriji in med drugim pojasnil, da trenutno prenavljajo prostore DZ in tam novinarske konference ne bi mogli imeti. Morda pa je v izbiri prostora moč zaznati tudi nekaj simbolike. Brglez je akt o razpisu volitev podpisal pod sliko sv. Frančiška Saleškega, sicer tudi zavetnika novinarjev.
STA
