Po njihovih zagotovilih bodo smučišča navkljub izzivom visokih cen energentov prihajajočo zimo obratovala normalno.
Po dveh letih, ki so minila v znamenju protikoronskih omejitev, so slovenska smučišča pred novim izzivom, in sicer kako ublažiti posledice visokih cen električne energije. Zaradi nepredvidljivih razmer so se v torek sestali tudi z ministrom za infrastrukturo Bojanom Kumrom.
Slovenska smučišča bodo delovala
Kot je na današnji novinarski konferenci povedal podpredsednik Združenja slovenskih žičničarjev Boštjan Paradiž, je sporočilo srečanja jasno. “Slovenska smučišča bodo letos delovala, zagotovili bomo tako naraven kot kompakten sneg,” je poudaril in dodal, da bi bile posledice zapiranja smučišč za turizem in tudi druge dejavnosti prevelike. Smučišča kot del gorskega turizma namreč prispevajo kar 33 odstotka vseh prenočitev pri nas, je dodal.
Na srečanju z ministrom so govorili tudi o njegovi odmevni izjavi o možnosti zaprtja smučišč v primeru zaostrovanja razmer, o kateri je slednji po besedah Paradiža dejal, da je bila “izvzeta iz konteksta”. “Dejansko je bilo omenjeno, da če bi prišlo do zaustavitve določenih dejavnosti, bi se potem na koncu, ko bi izbirali med njimi, odločili za odprtje javnih zavodov in bolnišnic, namesto smučišč ter drugih stvari, ki niso nujnega življenjskega pomena,” je poudaril Paradiž, ki je s strani ministra dobil zagotovilo, da se to ne bo zgodilo in da bomo “z varčevanjem do desetih odstotkov energije v Sloveniji energetsko krizo pozimi zvozili in da bo država zagotovila potrebne energetske vire”.
Vero v nakazane rešitve za soočanje z energetsko krizo je izrazila tudi predsednica Združenja slovenskih žičničarjev Manuela Božič Badalič, sicer direktorica družbe Sončni Kanin. Kot je dejala, podatki kažejo, da smučišča na letni ravni za delovanje porabijo 18.800 megavatnih ur, pri čemer so med večjimi porabniki tista, ki zasnežujejo proge z umetnim snegom. Nekaj centrov trenutno ima zakupljeno energijo po nizkih oz. malo manj ugodnih cenah, dva od njih, Kope in Golte, pa sta povsem brez zakupljene elektrike.
Kar zadeva konkretne pomoči, ki jo lahko pričakujejo slovenska smučišča, je Paradiž izpostavil, da je v pripravi model regulacije cen električne energije, ki bo prinesel vzdržne cene, ki naj bi se gibale pod 200 evrov za kilovatno uro elektrike. Ti ukrepi bodo najverjetneje začeli veljati z začetkom prihodnjega leta. “To nam daje jasno usmeritev za naprej, kako oblikovati naše storitve, in zavedanje, da lahko s temi cenami preživimo,” je ocenil in dodal, da se višje cene ne bodo odrazile v dražjih prodajnih cenah kart. “Če bi hoteli vpliv energije pretvoriti v cene kart, bi morali te zvišati za 50 oz. 60 odstotkov, kar bi pomenilo, da bi slovenska smučišča postala nekonkurenčna,” je ponazoril in naznanil, da se je večina smučišč kljub temu odločila za dvig cen med pet in deset odstotkov v sozvočju z ostalimi dvigi cen življenjskih stroškov.
Po navedbah Paradiža jim je vlada prisluhnila tudi s tem, da bo novelirala interventni zakon za pomoč gospodarstvu, v okviru katerega bi podjetjem zagotovila višji odstotek subvencioniranih stroškov elektrike in plina. V Gospodarski zbornici Slovenije in panožnih združenjih so predlagali, da bi država podjetjem pomagala s subvencioniranjem 70 odstotkov stroškov elektrike in plina nad dvakratnikom dviga cen iz leta 2021, vlada pa se na drugi strani zavzema za subvencioniranje 50 odstotkov omenjenih stroškov. Končna odločitev o tem naj bi bila znana v prihodnjih dneh.
Slovenska smučišča so po besedah predstavnikov združenja trenutno tudi sredi izvajanja 80 milijonov evrov vrednih razvojnih investicij v žičniške naprave in trajnostni razvoj turizma, s katerimi bodo zapolnili večletno vrzel na tem področju. Na razpisu ministrstva za gospodarski razvoj je bilo uspešnih 11 smučarskih centrov, ki morajo investicije zaključiti do novembra 2023. Predsednica združenja žičničarjev tako upa, da bodo nove žičnice v uporabi že prihodnjo sezono.
STA
