Osnutek novega krovnega zakona s področja kmetijske politike naj bi spremenil tri zakone – zakon o kmetijskih zemljiščih, o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS ter od dedovanju kmetijskih gospodarstev. Novost, ki skrbi predvsem večja kmetijska podjetja kot so Perutnina Ptuj Agro, Panvita, Kmetijsko gospodarstvo Lendava, GO-KO in še mnoga druga, je sprememba prednostnega vrstnega reda pri zakupu kmetijskih zemljišč, ki v ospredje postavlja predvsem mlade kmete in pa določitev maksimalnega zakupa kmetijskih zemljišč, ki so v lasti Republike Slovenije.

Zemljiški maksimum 21. stoletja

Slednja določba bi pomenila, da lahko imajo fizične in pravne osebe v lasti največ 100 ha kmetijskih zemljišč Sklada RS, presežek pa bi bil sčasoma odvzet. Pri podaljševanju zakupne pogodbe bi takim kmetovalcem najprej odvzeli 5 odstotkov zemlje, čez 10 let dodatnih 7 odstotkov, čez nadaljnjih 10 let pa še 10 odstotkov površin.

Odlomek iz predloga novega zakona:

1.2. Prednostni vrstni red pri zakupu kmetijskih zemljišč

Predlaga se nov prednostni vrstni red upravičencev pri zakupu kmetijskih zemljišč, ki sledi konceptu predkupnih upravičencev po ZKZ: 1. nosilec kmetijskega gospodarstva, ki: – je pridobil sredstva iz PRP kot mladi kmet, če od pravnomočnosti odločbe o pridobitvi sredstev ni minilo več kot 5 let ali je star od 18 do vključno 40 let in ima v upravljanju najmanj 6 ha in največ 80 ha PKP, in 4 – in ima stalno prebivališče ali sedež v isti ali sosednji občini, v kateri se nahaja zemljišče, ki predmet zakupa, vsaj 5 let pred datumom sprejema ponudbe (fizična ali pravna oseba).

Odlomek iz predloga novega zakona:

1.5. Določitev maksimalnega zakupa kmetijskih zemljišč v lasti RS

Predvideva se določitev maksimalnega zakupa kmetijskih zemljišč v lasti RS za fizične in pravne osebe največ 100 ha kmetijskih zemljišč v lasti RS. Ta določba se za osebe, ki imajo na dan uveljavitve zakona v zakupu več kot 100 ha kmetijskih zemljišč v lasti Republike Slovenije, ne uporablja do trenutka, ko ima fizična ali pravna oseba v zakupu manj kot 100 ha kmetijskih zemljišč v lasti Republike Slovenije.

Velika podjetja nasprotujejo

Predsednik Združenja kmetijskih podjetij in član uprave skupine Panvita, Branko Virag, je v pogovoru o predlogu novega kmetijskega zakona povedal, da velika kmetijska podjetja, ki jih bodo zakonske spremembe najbolj prizadele, predlaganemu v taki obliki ostro nasprotujejo,  in menijo, da izvršitev ne bo dosegla zastavljenega cilja. Zakon namreč v ospredje postavlja mlade kmete in mlade družine, prevzemnike kmetij, ki bi po določilih sedaj imeli prednost pri pridobitvi kmetijskih zemljišč, ki bi bila odvzeta večjim podjetjem.

Predlog: zaraščena in neobdelana zemljišča

Branko Virag pove, da bo s tem dejanjem mnogim ljudem, ki so zaposleni v vertikalno povezani  verigi kmetijskih podjetij, odvzeta služba, dvomi pa, da bodo novi prevzemniki teh zemljišč zaposlili toliko ljudi, da bi se stanje uravnalo. Ko povprašamo po predlogih, ki jih tako gospod Virag kot Združenje kmetijskih podjetij predlagajo namesto novega zakonskega predloga, omeni možnost obdelave zemljišč, ki so trenutno še prosta in zaraščena, zemljišč, ki so v lasti javnih institucij in zavodov ter ostajajo neizkoriščena ter zemljišč v privatni lasti, ki jih lastniki ne izkoristijo v zadostni meri.

Kmetijska podjetja so več kot pripravljena sodelovati z ministrstvom in mu predstaviti svoje predloge, saj se zavedajo, da so, čeprav je vsakemu akterju na trgu v interesu gospodarska rast, resursi omejeni.

Če bi se v sklad zemljišč vključila tudi omenjena, bi lahko kmetijska podjetja svojo zemljo in dosedanjo proizvodnjo, ki v Sloveniji pomeni precejšen del gospodarstva, obdržala, novi kmetovalci in mladi prevzemniki pa bi prav tako dobili priložnost za uspešno delo.

In koliko je takih zemljišč? Po podatkih Statističnega urada RS je bilo kmetijskih zemljišč v zaraščanju in neobdelanih zemljišč v letu 2016 kar 15 052 ha, deset let pred tem pa dvakrat več, 33 083 ha.

Na ministrstvu nam povedo, da bo Zakon o spremembah in dopolnitvah določenih zakonov s področja kmetijske zemljiške politike na Vlado RS predvidoma posredovan jeseni 2019.

Slovenski mladi kmetje v številkah

Zadnji podatki Registra kmetijskih gospodarstev poročajo o 8748 nosilcih, ki so stari od 18 do 40 let, od tega je bilo 5832 mladih kmetov, ki so v tekočem letu oddali zbirno vlogo v skladu s predpisi, ki urejajo izvedbo ukrepov skupne kmetijske politike.

Novi zakon o kmetijskih zemljiščih bi po analizi pomenil, da bi ukrep zmanjševanja obsega zakupnih pogodb državnih kmetijskih zemljišč prizadel 39 subjektov, 24 pravnih, ki imajo v zakupu od Sklada 18 924 ha kmetijskih zemljišč ter 15 fizičnih, ki imajo od Sklada skupaj 2350 ha kmetijskih zemljišč.

Do dodatnih zemljišč bi bila po besedah ministrstva najbolj upravičena kmetijska gospodarstva s površinami med 30 in 80 ha, teh je približno 1300. V bližini kmetijskih zemljišč omenjenih 39 subjektov je kar 600 kmetijskih gospodarstev, ki bi potrebovala vsaj 10 ha dodatne zemlje.

Kaj država nudi mladim?

Država mladim kmetom sicer že ponuja nekatere pomoči, ki olajšajo začetek in omogočajo uspešnejše nadaljnje delo. Tako podpora mladim kmetom na I. stebru skupne kmetijske politike ponuja letno dohodkovno podporo za mlade kmetovalce, ki začenjajo s kmetijsko dejavnostjo kot fizične ali pravne osebe. Podpora se izplačuje v obliki dodatka na osnovno plačilo oziroma plačilno pravico na hektar kmetijskih zemljišč – gre za 70 evrov podpore na plačilno pravico, pri čemer mlademu kmetu pripada 90 plačilnih pravic.

Podpora mladim kmetom na II. stebru skupne kmetijske politike v Programu razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 s podukrepom pomoči za zagon dejavnosti za mlade kmete ponuja dva sklopa denarne pomoči. 45 000 evrov dobijo mladi kmetje upravičenci, ki so na prevzetem kmetijskem gospodarstvu vključeni v pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje preko opravljanja kmetijske dejavnosti ali s poslovnim načrtom slednje predvidevajo, 18 600 evrov pa dobijo mladi kmetje, ki v omenjeno niso vključeni.