Izjava okoljskega ministra Jureta Lebna, da aktivnosti v zvezi z gradnjo hidroelektrarn na Muri ne bo in se postopek sprejemanja državnega prostorskega načrta ustavi, je pri širši javnosti naletela na mešane odzive. Tudi zato, ker je direktor Dravskih elektrarn Maribor (DEM) nedolgo nazaj Andrej Tumpej izjavil, da takega načina v zakonodaji ni oziroma ni predviden, zato bodo od ministrstva za okolje in prostor zahtevali pojasnila. »V DEM smo po naročilu za pripravo teh podlag vložili devet milijonov evrov, danes pa se zdi, da bo postopek brez epiloga zaključen,« je med drugim dejal Tumpej in dodal, da bodo kot dober gospodar primorani zahtevati povračilo nastalih stroškov.
Opozorilo na zavezo iz koalicijskega sporazuma
Ali je to običajna praksa, da minister ustavi postopek državnega prostorskega načrta in odstopi od projekta na neformalnem srečanju in podobno, smo povprašali ministrstvo za okolje in prostor. Odgovorili so, da je minister za okolje in prostor v izjavi opozoril na zavezo iz koalicijskega sporazuma o sodelovanju v vladi za obdobje 2018 do 2020, kjer je navedeno, da se HE na Muri ne bo gradilo. »Hkrati je minister javnost seznanil, da ministrstvo za okolje in prostor na njegovo pobudo pripravlja gradivo, v katerem bo vladi predlagano, da se ustavi postopek priprave DPN za območje HE Hrastje Mota na Muri,« odgovarjajo iz tamkajšnje službe za odnose z javnostmi.
Takšna odločitev vlade ni edini primer
Vladno gradivo je tačas v medresorskem usklajevanju, in ko bo vlada gradivo obravnavala, lahko predlog potrdi ali zavrne. »Tako odločanje vlade ni prvi ali edini tovrstni primer, saj je vlada v preteklosti že potrdila gradiva, v katerih so bili posamezni postopki za umeščanje ureditev državnega pomena v prostor ustavljeni ali opredeljeni kot postopki v mirovanju,« so zapisali.
Investitor seznanjen s poslovnim rizikom
Na vprašanje v zvezi s povračilom že vloženih sredstev ministrstvo izpostavlja, da je bil investitor s poslovnim rizikom investicije seznanjen že na začetku, saj je bilo že v pobudi za pripravo DPN navedeno, da je pri umeščanju v prostor treba slediti Odloku o strategiji prostorskega razvoja Slovenije. Ta naj bi po prepričanju pristojnega ministrstva navajal: »Morebitno hidroenergetsko izrabo zgornjega dela reke Mure preveri v sklopu celostne rešitve za sanacijo poglabljanja njenega dna. Rešitve se prilagodi morebitnim drugim rabam vode ob upoštevanju ohranjanja biotske raznovrstnosti.«
Koncesijska pogodba ni podpisana
Na ministrstvu pa obenem pojasnjujejo, da koncesijska pogodba na podlagi uredbe o koncesiji za rabo vode za proizvodnjo električne energije na delu vodnega telesa reke Mure od Sladkega Vrha do Veržeja ni bila podpisana.
