Simon Maljevac, ki od nastopa aktualne vlade deluje kot državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, je v svoji današnji predstavitvi poudaril, da je vlada z ustanovitvijo ministrstva za solidarno prihodnost dala jasno sporočilo, da je treba v ospredje politik postaviti tri teme, ki so bile v preteklosti zanemarjene, in sicer stanovanjsko politiko, dolgotrajno oskrbo in ekonomsko demokracijo.
Hrbtenico javnega stanovanjskega sistema vidi v stanovanjskih skladih, ki bodo zagotavljali mrežo dostopnih, kakovostnih in varnih stanovanj, česar trg ne zagotavlja. Za gradnjo solidarne družbe je treba nadalje vzpostaviti močno in javno mrežo storitev dolgotrajne oskrbe, meni. S sprejetjem ustrezne zakonodaje pa želijo tudi omogočiti porazdelitev lastništva kapitala in odločitvenih pravic v tistih podjetjih, ki bodo to prepoznala kot dodano vrednost zase in za zaposlene, je povedal v predstavitvi.
Odgovarjal je tudi na vprašanja poslank in poslancev. Na vprašanje Karmen Furman iz SDS, kdaj bo zaživel zakon o dolgotrajni oskrbi, je spomnil, da novela zakona, potrjena na novembrskem referendumu, prelaga izvajanje zakona s 1. januarja 2023 na 1. januar 2024. Tega se bodo po njegovih zagotovilih držali.
Na vprašanje več opozicijskih poslancev, kakšen bo sistemski vir financiranja dolgotrajne oskrbe, pa je odgovoril, da so v načrtu za okrevanje in odpornost že podane “neke zaveze”, medtem ko za podrobnejšo izvedbo potekajo pogovori z ministrstvom za finance.
Tudi vprašanje kadrov v dolgotrajni oskrbi, ki so ga izpostavljali v SDS, so že začeli reševati, je zagotovil. Pri tem intenzivno sodelujejo s Skupnostjo socialnih zavodov Slovenije.
STA
