Čez slab mesec dni, 1. marca, bo v javni razpravi novela Zakona o preprečevanju nasilja v družini. Sedanji zakon je bil sprejet leta 2008, v teh osmih letih pa so bile ugotovljene številne pomanjkljivosti. Z ukrepi navedenimi spodaj, naj bi pripomogli k učinkovitejšemu delu sodišč pri izrekanju ukrepov za zaščito žrtev in večjemu spoštovanju izrečenih ukrepov s strani povzročitelja.
Za fizično ali spolno nasilje bi se štela že sama grožnja s tovrstnim nasiljem.
Med spremembami bi bila širitev opredelitve družinskih članov. Na Ministrstvu za delo in družino so dejali: »V praksi je bilo zaznati več primerov, ko je do nasilja prihajalo med osebami, ki so bile v  določenem partnerskem ali intimnem razmerju, pa jih ni bilo mogoče uvrstiti v nobeno izmed kategorij
družinskih članov.«. Pod družinsko nasilje bi se tako štelo tudi nasilje partnerjev naših družinskih članov, oseb, ki so v odnosu z njimi, čeprav ne živijo skupaj ter bivših partnerjev.
Dodatno naj bi  se, kot še pojasnjujejo na ministrstvu, za fizično nasilje štelo tudi prisiljevanje v delo ali opustitev dela ter omejevanje gibanja in komuniciranja. Za spolno nasilje pa objavljanje spolnih vsebin o žrtvi. Razširila bi se naj tudi opredelitev nasilja v družini. Fizično ali spolno nasilje bi pomenila že sama grožnja s tem nasiljem.
Dolžnost prijaviti nasilje
V zakon se dodaja tudi dolžnost prijave nasilja za osebe, ki zaradi osebnih okoliščin niso sposobne skrbeti zase. To v praksi pomeni, da morajo strokovni delavci v zdravstvu in vzgojno-varstvenih ter vzgojno-izobraževalnih zavodih, prav tako pa tudi posamezniki, o nasilju takoj obvestiti policijo, državno tožilstvo ali center za socialno delo. To morajo storiti kljub poklicni etiki.
Nova oblika družinskega nasilja je zalezovanje.
O zalezovanju govorimo, kadar gre za ponavljajoče se nezaželeno vzpostavljanje stika, opazovanja ali druge oblike neželenega vdora v življenje žrtve, ki povzroči strah, ponižanje, ogroženost ali druge duševne stiske.